Objavljeno: 29.6.2021 | Avtor: Domen Savič | Monitor Julij-avgust 2021

Facebook izbris: v trenutku izginete s spleta

Facebook na svojem družabnem omrežju največkrat »urednikuje« algoritemsko. Zaradi velikosti omrežja drugače tudi skorajda ni možno. Toda – komu se pritožiti, če vas je izbrisal algoritem?

Teorije zarote preplavljajo družabna omrežja.

Administratorka Facebook strani za Podiplomsko šolo ZRC SAZU v Ljubljani je na Facebook omrežju ustvarila napoved javne razprave, kjer bi strokovnjaki razpravljali o teoriji zarote QAnon, ki se širi po svetovnem spletu.

»V trenutku, ko sem shranila Facebook dogodek in nanj začela vabiti zainteresirano javnost, me je Facebook obvestil, da sem odjavljena iz omrežja. Osvežila sem stran in ugotovila, da se ne morem več prijaviti v svoj Facebook profil, ki je izginil skupaj z dogodkom,« pojasnjuje strokovna sodelavka šole, Tiva Vlaj.

Po podrobnejšem pregledu stanja je uredniška ekipa podiplomske šole ugotovila, da so skupaj s Facebook dogodkom in z osebnim profilom izginili še Facebook stran šole in osebni profili vseh urednikov, povezanih s šolo, ter druge Facebook strani, ki sicer niso bile povezane s podiplomsko šolo, so jih pa urejale iste osebe. Kaj se dogaja?

Algoritemsko urednikovanje vsebin

Družabna omrežja so se pred časom znašla pod pritiskom več različnih skupin, ki so od upraviteljev zahtevale odgovornost za vsebine. Facebook in druga omrežja so najprej v ta namen zaposlovali ljudi, ki so pregledovali in označevali sporne vsebine, a se je delo izkazalo za zelo stresno. Isabella Plunkett, ki je za Facebook več kot dve leti opravljala delo vsebinske urednice, je v pričanju pred irskim parlamentom opozorila na nečloveške razmere tega dela.

»Po dveh letih nisem prepričana, ali lahko to delo nadaljujem brez tveganj za svoje duševno zdravje,« je izjavila v pričanju. Isabella je vsak dan pregledala sto spornih vsebin, ki so vključevale posnetke in slike umorov, posilstev, otroške pornografije in drugih nesprejemljivih vsebin, ki krožijo po omrežju Facebooka. Ta je sicer začel za urednikovanje vsebin razvijati algoritemske rešitve, a so te po Isabellinem pričanju nedorasle nalogi in ne dosegajo želenih učinkov.

V času koronakrize se je urednikovanje vsebin na družabnem spletu vse bolj avtomatiziralo. Facebook, Twitter in ostali posredniki vsebin so namreč zaradi koronskih omejitev začeli uvajati delo od doma ter določene funkcije, ki so jih pred tem opravljali človeški uredniki, prepuščati algoritmom.

Algoritmi lahko v trenutku odločijo, da uporabnik ni več dobrodošel na omrežju.

»To ni nujno dobra rešitev,« pojasnjuje Eliška Pírková, strokovna sodelavka mednarodne nevladne organizacije Access Now, ki se ukvarja s človekovimi pravicami v informacijski družbi. »Na več koncih sveta je algoritmizacija povzročila veliko škode, saj sistemi niso sposobni razločevati semantičnih in drugih jezikovnih posebnosti, sarkazma in humorja,« opozarja.

Žrtve takega nenatančnega sistema algoritemskega urednikovanja so ravno manjše etnične skupine in skupine, ki nimajo dostopa do centrov moči, saj je škoda pri manjšemu številu napak lahko večja, poudarja Eliška. Glavna težava je seveda količina vsebine, ki se vsakodnevno pretaka po družabnem spletu in jo je s človeškimi močmi nemogoče ažurno urednikovati. Pírková opozarja, da »platforme druge rešitve, kot je strojno urednikovanje vsebin, na tem področju pravzaprav nimajo«.

Žrtve avtomatiziranih sistemov

Podiplomska šola SAZU je samo zadnji v vrsti primerov, kjer so algoritmi napačno ocenili vsebino in sprejeli škodljivo odločitev. V preteklosti so bili podobnega izbrisa deležni tudi profili, povezani s časnikom Družina in Facebook stran Brez strahu, ki je problematizirala pojav sovražnega govora v Sloveniji. V primeru časnika Družina je šlo za relativno kratkotrajno omejitev deljenja povezav s tega spletišča, v primeru strani Brez strahu pa za popoln izbris, podoben tistemu, ki ga je doživela podiplomska šola.

Eliška Pírková pojasnjuje, da je Facebook izredno nejasen pri navajanju razlogov in pojasnil za posamezen izbris in za kasnejšo morebitno ponovno vzpostavitev določenega profila. »Velikokrat se opravičijo z izgovorom tehnološkega škrata, vendar je to izredno problematično, če gre za situacijo s politično konotacijo,« opozarja Pírková. To smo lahko videli tudi v slovenskih primerih, ko so se pri kratkotrajni blokadi profila časnika Družina aktivirali politični predstavniki in predstavniki sodne oblasti ter opozarjali, da gre za cenzuro.

Roman Adamczyk, vodja raziskav pri EU DisinfoLab, poudarja, da je izredno težko ocenjevati uspešnost avtomatiziranega urednikovanja vsebin, saj Facebook ne dovoli neodvisne analize svojega podatkovja in algoritmov. »Naše raziskave kažejo, da so algoritmi izredno nenatančni, da niso sposobni obdelati kompleksnih informacij, sarkazma, humorja in da Facebook izredno skopo poroča o svojih postopkih ter utemeljitvah odločitev,« opozarja.

Šola se je morala izbrisu hitro prilagoditi, a izgubljenega občinstva ne bo tako hitro nazaj.

A popoln in nepovraten izbris Facebook strani ni problematičen samo s sociopolitičnega vidika, temveč ima lahko za lastnike profila ekonomske posledice. Izbris profila podipomske šole SAZU se je zgodil v času informativnih dni, ko potencialni kandidati aktivno iščejo informacije o šoli, kamor bi se radi vpisali. »Ker vsebine o študiju objavljamo predvsem na Facebook omrežju, prek katerega dosežemo največje število zainteresiranih ljudi, lahko govorimo o poslovni škodi,« pojasnjuje Tiva Vlaj.

Ena od mogočih rešitev je tudi tožba proti Facebooku. Na Poljskem se je nevladna organizacija Panoptykon Foundation, ki deluje na področju človekovih pravic v informacijski družbi, odločila za tožbo v primeru druge poljske nevladne organizacije Społeczna Inicjatywa Narkopolityki, ki deluje na področju omejevanja zlorab opojnih substanc in mamil. Organizaciji je Facebook leta 2018 brez pojasnila izbrisal Facebook stran, Facebook skupine in profile urednikov na tem omrežju, v tožbi, ki še poteka, pa Panoptykon zahteva vzpostavitev vseh profilov in javno opravičilo.

Dorota Głowacka, pravnica v organizaciji Panoptykon, pojasnjuje: »V našem primeru se nevladna organizacija niti ni mogla pritožiti oziroma pojasniti, zakaj misli, da je bil izbris profilov nepošten, težava pa je bila v tem, da uredniki profila niso niti vedeli, zakaj so bili izbrisani in kaj naj bi sploh zagrešili.«

Nasveti za Facebook urednike

Eliška Pírková se ob vprašanju, kaj lahko uporabnik naredi, da bi se zavaroval pred izbrisom svoje Facebook strani, samo nasmehne. »Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti, saj je v odnosu do korporacije Facebook v izrazito podrejenem položaju,« pojasnjuje. »Za začetek bi si morali vsi prizadevati za uzakonjeno zahtevo po njihovem transparentnem delovanju, saj je trenutno delovanje platform preveč zaprto in prikrito,« še dodaja.

Avtomatizirano urednikovanje vsebin je za zdaj še katastrofa, tako za izvajalce kot tudi za uporabnike.

Facebook se zadnje čase sicer trudi s poročili delovanja (t. i. transparency reports), ki vsebujejo tudi vsebinske smernice problematičnih vsebin, med katerimi lahko pričakovano najdemo pornografijo, eksplicitno nasilje, piratske vsebine, a več kritikov opozarja, da pravila niso jasna in da uporabnike lahko ukinitev Facebook računa doleti tudi v primeru spoštovanja vseh napisanih pravil. To poudarja tudi Tiva: »Izbrisa Facebook ni pospremil s pojasnilom in z razlogi, hkrati so zaradi povezanih računov izbrisali tudi strani organizacij, ki s Podiplomsko šolo ZRC SAZU nimajo nobene zveze, a pri njih urednikujejo isti ljudje.«

Dorota Głowacka poudarja, da je to univerzalen problem. »Uporabniki bi morali zahtevati politično odgovornost in od naših političnih predstavnikov zahtevati političen pritisk na velike posrednike vsebin, ki bi se morali zavezati k bolj odgovornem ravnanju,« pojasnjuje in dodaja, »da bi morali kot Facebook uporabniki od tega podjetja zahtevati transparentne postopke reševanja uporabniških pritožb.«

Za veliko uporabnic in uporabnikov Facebook predstavlja enostavno vzdrževanje spletne prisotnosti, saj jim hkrati omogoča enostavno komunikacijo in objavljanje informacij, a s priljubljenostjo tega omrežja že več lahko poslušamo svarila o preveliki komunikacijski odvisnosti od njega. Tiva Vlaj ugotavlja, da se je treba vrniti k osnovam. »Razmišljamo o tem, da bi ponovno več vsebin začeli objavljati na spletnem mestu in s ciljno javnostjo začeli komunicirati prek elektronske pošte,« pojasnjuje.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

JXGuB2E3qYI

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji