Vladimir Djurdjič: Pametni telefoni - nasledniki računalnikov
V računalništvu se danes le malo izdelkov razvija tako hitro kot skupina mobilnih naprav, ki jim pravimo pametni telefoni. V nekaj letih so skoraj povsem zasenčili ročne računalnike in obetamo si lahko celo, da bodo nekega dne s svojo funkcionalnostjo zasenčili tudi osebne računalnike. Nikar pa ne hitite z metanjem računalnikov skozi okno, saj bosta za učinkovit prehod računalniška in telekomunikacijska industrija morali še marsikaj postoriti.
Ena najbolj fascinantnih značilnosti visoke tehnologije je nedvomno to, da je pogosto zelo težko določiti, katera tehnologija ali izdelek bo uspešnica in katera ne. Če odmislimo tiste redke primere, ko je bilo že "vnaprej znano", da bo nekaj uspešnica, se v praksi bistveno pogosteje srečujemo z negotovostjo in celo presenečenji. Poleg tega niso redki primeri, ko je neka tehnologija doživela vzpon, nato padec in šele po vnovičnem vzponu v resnici zaživela s polno močjo. Lep zgled je, denimo, Apple iPod, ki še zdaleč ni prvi predvajalnik glasbe MP3, saj so ga za nekaj let prehiteli številni tekmeci. Tudi iTunes ni prva spletna trgovina z glasbo, pa je kombinacija vendarle "zažgala", kot še nobena pred tem. Razlogi? Nekatere tehnologije morajo preprosto "dozoreti".
Nekaj podobnega bi lahko rekli za pametne telefone. Tudi tu se ne srečujemo s tehnologijo, ki bi bila povsem sveža, pa vendarle doživlja ta kombinacija različnih naprav šele zdaj pravi razmah. To se najbolje kaže v dejstvu, da vzporedno z rastjo prodaje pametnih telefonov močno nazaduje prodaja klasičnih ročnih računalnikov, ki so bili še pred dvema letoma pravi hit. To celo kljub temu da so ročni računalniki vsaj s tehnične plati še vedno korak pred pametnimi telefoni. Toda smer je začrtana in zdaj je le vprašanje časa, kdaj se bo vrstni red spremenil.
Poglavitni razlog v uspehu pametnih telefonov je v komunikacijah oziroma povezljivosti. Danes je že povsem jasno, da ročni računalnik brez povezave v internet ni kaj prida koristen pripomoček. Poleg tega pri mobilnih napravah uporabnike še vedno moti predvsem velikost samih naprav. Še tako dober ročni računalnik z najsodobnejšim zaslonom z visoko ločljivostjo je zanimiv le za redke, za druge pa je nesprejemljivo velik. Če ga ne moremo dati v žep, ga preprosto ne bomo nosili s sabo. Še manj se v praksi obnesejo kombinacije, kot je na primer ročni računalnik kot terminal in mobilni telefon povezan prek brezžične povezave z ročnim računalnikom kot komunikacijsko sredstvo. Kdo bo pa nosil vselej s sabo dve napravi?
Zdi se tudi, kot da se je razvoj ročnih računalnikov v nekem trenutku ustavil, medtem ko se pametni telefoni razvijajo še naprej z izjemno hitrostjo. Tako s strojne kot programske plati. Prva mobilna naprava z vgrajenim diskom ni ročni računalnik, temveč pametni telefon (Samsung). Digitalni fotoaparati kot dodatek k mobilni platformi so najprej nastali v kombinaciji z mobilnimi telefoni, in ne ročnimi računalniki. Takih prvencev bi lahko našteli še in še.
Pri vsem skupaj se mi zdi še posebej zanimivo to, da je med obema platformama kljub veliki podobnosti še vedno silno veliko razlik. Začenši s ponudbo na področju operacijskih sistemov. Microsoftu doslej preprosto ni uspelo prepričati izdelovajalcel telefonov, da bi mu sledili tudi na področju pametnih telefonov. Velike težave ima tudi Palm, ki po razdelitvi na dve družbi (tisti za strojno opremo in operacijski sistem) preprosto ne najde svoje identitete in zamuja priložnost za priložnostjo.
Namesto teh dveh starost s področja mobilnega računalništva danes pri pametnih telefonih kraljuje Symbian (z Nokio na čelu), vse bolj pa si pot utira Linux. Predvsem pa navdušuje to, da so s programskega zornega kota pametni telefoni postali vse bolj vsestranske mobilne naprave. Danes smo že presegli pojem "pregledovalnika" informacij, saj lahko s pametnim telefonom informacije tudi ustvarjamo, obdelujemo in objavljamo. V kombinaciji s pametno zasnovanimi strežniki lahko tako odpravimo številne pomanjkljivosti, ki bi jih sicer lahko pričakovali na taki platformi.
Kljub velikemu napredku pa se zdi, da smo vendarle šele na začetku nove poti z možnostmi izboljšav, ki jih lahko danes le slutimo. Novi, spletno usmerjeni uporabniški vmesniki in podatkovni tipi v kombinaciji z ustreznimi strežniškimi rešitvami odpravljajo potrebo, da bi programe optimizirali za točno določenega odjemalca. Ta lahko zato ostane "lahek", ne da bi pri tem žrtvovali funkcionalnosti. Zato se zdi pomen lokalne procesorske zmogljivosti in pomnilniškega prostora relativnega pomena za programske rešitve prihodnosti. Bolj kot to velja poudariti mehanizme za varčevanje z energijo, kar je za uporabnike bolj pereč problem.
Ob vsem tem sta za še večji prodor pametnih telefonov na področje računalništva le dve oviri - velikost zaslona in način vnosa podatkov. Čeprav si domiselni izdelovalci nenehno izmišljajo nove in nove izboljšave, pravi napredek šele prihaja. Zasloni bodo zagotovo čez čas postali upogljivi, dobre možnosti pa imajo tudi projekcijske tehnike, ki sliko projicirajo na poljubno podlago. V obeh primerih lahko računamo na zaslone, ki so nekajkrat večji kot pri današnjih mobilnih telefonih in v marsičem konkurenčni osebnim računalnikom. Podobna zgodba je s tipkovnicami. Tudi te se bodo "virtualizirale", bodisi z laserskimi projektorji/tipali bodisi z uporabo izboljšanih algoritmov za prepoznavanje govora.
Če vse to seštejemo, hitro ugotovimo, da bodo pametni telefoni morda že čez nekaj let prevzeli pomen, ki ga danes pripisujemo tradicionalnim računalnikom. Za slednje preprosto ne bo več toliko razloga ali pa potreb. Ljudje bodo informacije vse bolj potrebovali kadarkoli in kjerkoli, zato je samo po sebi umevno, da bo to prenosna naprava, vendar manjša od današnjih prenosnikov.
Na tem mestu lahko morda tudi malce špekuliramo - sprememba se bo po moji oceni zgodila še pred koncem desetletja. Poglavitni razlogi pa ne bodo v inovativni strojni opremi, temveč bolj v razvoju spletnih storitev, ki bodo uporabniku na voljo natanko tedaj, ko jih bo potreboval. Tradicionalni računalniki bodo sicer ostali med nami še vrsto let, toda predvsem kot orodja za vnos in obdelavo podatkov v klasičnih delovnih procesih, zlati tam, kjer bo to cenovno najboljša alternativa. Pa tudi taka okolja bodo doživela z leti velike spremembe - vse manj bo (vnovičnega) vnosa podatkov in vse bolj bo obdelovanje podatkov temeljilo na poslovnih pravilih, ki bodo omogočala določeno stopnjo avtomatizacije postopkov. To pa lahko najbrž ceneje in učinkoviteje upravljamo prek osebnih "mobilnih terminalov", ki bodo nasledniki današnjih pametnih telefonov.
Pametni telefoni so torej platforma, na katero velja staviti. Iz "igračke za odrasle" bodo postali nepogrešljiv digitalni pripomoček. Hitreje, kot si predstavljamo danes.
Danes je že povsem jasno, da ročni računalnik brez povezave v internet ni kaj prida koristen pripomoček.
