Uvodnik: Ko Facebook »odprijatelji« kar celotno državo
Tokratni uvodnik bo morda videti kot nadaljevanje tistega izpred enega meseca. To v resnici tudi je, saj se je v tem mesecu zgodilo ravno dovolj, da lahko vprašaj iz naslova februarskega prispevka pobrišem in potrdim: Da, moč tehnoloških velikanov je prevelika!
Naj spomnim, tehnološki velikani so pretekli mesec, kot bi mignil, iz virtualnega sveta izbrisali bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa in množice njegovih privržencev. Takoj ko je bilo jasno, kdo je zmagal na volitvah (ne, prej si tega niso upali), so Twitter, Facebook, Google in Amazon storili vse, da Trumpa na medmrežju bolj ali manj ni več. Naj spomnim tudi to, da ni dolgo tega, kar je Googlov avstralski direktor zagrozil, da se bo ta velikan s svojim iskalnikom morebiti umaknil iz Avstralije, če bo avstralski parlament vztrajal, da mora podjetje za medijske vsebine, ki jih prikazuje v iskalniku in v storitvi Google News, plačevati avtorjem vsebin.
No, zgodilo se je malce drugače – Google se je na koncu vdal in se za zdaj vsaj z največjim avstralskim medijskim ponudnikom, Murdochovim News Corporation, dogovoril o plačilu za njihovo sodelovanje v Googlovem programu News Showcase. Facebook, pa se je, nasprotno, odločil za vojno z državo Avstralijo. Oziroma, kot je v odzivu zapisal avstralski premier: Facebook je »unfriendal« Avstralijo.
Avstralski mediji so po novem na Facebooku prepovedani, kar pomeni, da povezave do avstralskih člankov na platformi ne morejo objavljati ne mediji niti uporabniki sami. Poskusite na Facebook deliti povezavo do kakega avstralskega medija – tudi v Sloveniji boste deležni obvestila, da to ni mogoče. Avstralski mediji so torej ostali brez dobršnega dela medijske izpostavljenosti, uporabniki pa brez medijskih vsebin, ki jih vedno več ljudi spremlja ravno prek Facebooka.
Napovedujem, da se vojna za Facebook ne bo dobro končala, saj v vojnah navadno zmagujejo države.
Facebookova logika na prvi pogled celo pije vodo – zakaj bi moral velikan plačevati za vsebine, ki »jih ni vzel in ni prosil zanje«, kot so zapisali v sporočilu za javnost. Trdijo tudi, da so avstralski mediji s prometom, ki so ga uporabniki generirali prek Facebooka, zaslužili kar 407 milijonov avstralskih dolarjev. Hudič je seveda v podrobnostih – vse povezave, ki jih prilepimo na Facebook, se tam pojavijo s kratkim povzetkom, ki ga le ta »posrka« iz povezave. Veliko uporabnikov na ta način vidi ravno dovolj vsebine, da se na povezavo sploh ne odloči več klikniti, kaj šele, da bi za prispevek ali morda kar ves medij plačali. Facebook torej s ciljanimi oglasi, ki so tako dobro usmerjeni tudi zaradi vedenja o povezavah, ki jih pripenjajo uporabniki, zasluži, mediji pa zaradi objavljenih delčkov zgodb ne. In ker Facebook in Google v Avstraliji (in seveda tudi drugod) pobereta kar 81 odstotkov vsega denarja, ki gre v digitalno oglaševanje, je jasno, kdo tukaj igra iz pozicije moči.
Vendar napovedujem, da se vojna za Facebook ne bo dobro končala, saj v vojnah navadno zmagujejo države. Te se načelno tudi zavzemajo za svoje državljane, tudi (in še posebej), ko jim hoče nekdo vzeti nekaj nujnega za življenje. Nekaj, kar je danes dejansko že skorajda na ravni vode in elektrike. Da je res tako, kaže že začetna (začetniška?) napaka, ki si jo je ob izklopu privoščil Facebook – uporabniki so ostali tudi brez obvestil uradnih organov in celo obvestil reševalnih služb. To je sicer hitro popravil in se opravičil za pomoto, toda izklop je vseeno povzročil škodo zaradi neenakomernega obveščanja. BBC je po izklopu naredil raziskavo in ugotovil, da je po ugasnitvi »pravih medijev« Facebookov iskalnik ob terminu vaccine (cepivo) našel množico prispevkov iz bazena teorij zarot. Facebook je torej z izklopom medijskih objav Avstralcem naredil zelo merljivo škodo na področju njihovega obveščanja in celo zdravja.
Ne dvomim, da se tudi ta juha ne bo pojedla tako vroča, kot je bila skuhana, ravno tako pa tudi ne dvomim, da v dvoboju korporacije, četudi ta sodi v t. i. BigTech, in države ne bi zmagala zadnja. Ne nazadnje imajo države zakone in represivni aparat. Korporacije zadnjega, vsaj zadnjih nekaj sto let, po razpadu East India Company, pač nimajo.
