Objavljeno: 29.3.2005 16:13 | Avtor: Sašo Vozel | Monitor Marec 2005

Udomačeno tiskanje fotografij

Canon je z novima sublimacijskima foto tiskalnikoma CP-400 in CP-500 razkril svojo strategijo: ponujati poceni rešitve sublimacijskega tiskanja in ga s tem narediti privlačnejšega za uporabo v domačem okolju.

Modela CP-400 in CP-500 iz družine Selphy sta si precej podobna, tako po videzu kot po zmogljivostih. Prvi velja za "šibkejšo" izvedbo in tehta najmanj izmed Canonove ponudbe (820 gramov - brez sicer zelo lahke barvilne kasete), meri pa 17,1 × 12 × 5,6 cm. "Močnejši", CP-500, tehta malenkost več (850 gramov), njegove zunanje mere pa so 17,8 × 12 × 5,9 cm. Novinca imata skupna predhodnika, CP-220 in CP-330, ki sta jima po zunanjosti in funkcijah zelo podobna, le da sta v CP-330 vgrajena tudi infrardeči vmesnik in akumulator, kar bo pri obeh novih modelih kdo tudi pogrešal.

Tiskalnikoma je priložena barvilna kaseta s papirjem, čistilna kaseta za odstranjevanje prahu, ki povzroča slabšo kakovost tiska, zaman pa smo iskali kabel USB za povezavo z osebnim računalnikom. Na priloženi plošči CD so preprosti gonilniki, ki nam pred tiskanjem ponujajo možnost nastavljanja osnovnih lastnosti: zasičenost, kontrast, svetlost ter odstotek posamezne osnovne barve. S programi ZoomBrowser EX (Windows), ImageBrowser (Macintosh) in PhotoStitch (Windows/Macintosh) lahko enostavno organiziramo fotografije v več skupin, jih urejamo, PhotoStitch pa jih združuje v panoramske slike. "Sublimatorja" lahko tiskata tudi neposredno iz digitalnih fotoaparatov, ki podpirajo standard Pictbridge. Omeniti velja še t. i. ID Print - tiskanje fotografij za dokumente. V paketu sta dva podajalnika papirja. Običajni je namenjen papirju velikosti 10 × 15 in 10 × 20 cm, manjši pa papirju velikosti kreditne kartice. Podajalnik se priključi na tiskalnik s prednje strani, zato naprava kljub svoji majhnosti potrebuje kar precej prostora za nemoteno delovanje (papir se spredaj in zadaj ob nanašanju posameznih barv pomika izven tiskalnika).

Privzeta ločljivost tiskanja obeh tiskalnikov je 300 pik na palec (enako kot starejša modela) in se je ne da spreminjati. V tej smeri torej niso napredovali, medtem ko imajo nekateri konkurenčni izdelki že nekaj časa ločljivost 403 dpi. Napredek pa je zagotovo opazen v hitrosti tiskanja in kakovosti odtisa. CP-400 je preizkusno fotografijo velikosti 10 × 15 cm tiskal minuto in pol, CP-500 pa zavidljivo minuto in 13 sekund (za primerjavo: CP-330 potrebuje minuto in 36 sekund). Med delovanjem sta oba zelo tiha, čeprav je CP-400 tišji oziroma skoraj neslišen. Na preizkusni vektorski sliki iz CorelDRAWa smo opazili, da so izboljšali barvne prelive in njihovo natančnost. Vseeno besedilo pri velikosti štirih pik ni več berljivo, črna barva pa še vedno ni prava črna, saj je natančnost nalaganja barvil premajhna (barva ob robovih "cveti"). Barvna natančnost natisnjenih fotografij je ena boljših, saj so barve dejansko take, kot bi morale biti. Niso pretemne, obrazni toni so lepo poudarjeni, mehki prelivi (npr. nebo) so pravih barv... Malce nenavadno je to, da imajo fotografije (tudi najvišjih ločljivosti) kvadratasto zgradbo. Ob natančnejšem pogledu z lupo smo opazili kvadratke, ki se med seboj prekrivajo in so kot taki nevidni za prosto oko. Marsikdo tega ne jemlje kot pomanjkljivost, je pa zanimivo, da starejši modeli te "napake" nimajo.

Verjetno poglavitni razlog za nakup Canonovih sublimacijskih tiskalnikov je njihova cena in, ne nazadnje, tudi cena posameznega odtisa. Če sta si oba preizkušena "malčka" v vsem zelo podobna, je pri ceni prav nasprotno. CP-500 je (očitno) zaradi 18 sekund hitrejšega tiskanja tudi dražji za krepkih deset tisočakov. Cena posameznega odtisa je, če uporabljate paket za 36 fotografij, že nekaj časa nespremenjena (83 tolarjev), a je še vedno veliko nižja od konkurence.

Canon CP-400