Televizorji in projektorji: Kako smo preizkušali
Televizorje smo preizkušali ob dnevni svetlobi v Monitorjevem laboratoriju. Najprej smo jih nastavili na privzete nastavitve in slovenščino in jih omrežili. Večina nam je takoj samodejno postregla s predlogom po posodobitvi strojne programske kode na zadnjo različico, in to smo seveda tudi storili. Še največ nadgradenj so bili deležni spletni vmesniki in aplikacije, kar nas ne preseneča. Pri preizkušanju spletnih vsebin so nas zanimale najbolj razširjene aplikacije, kot so spletni brskalnik, dostop do spletišč z video vsebinami, glasbenih dveri in drugih zanimivih vsebin. Preizkus spletnih vsebin je bil hkrati tudi pravi preizkus sposobnosti priloženih daljinskih upravljalnikov, saj so ti po večini še vedno "klasični", to pomeni gruča gumijastih tipk, zapakiranih v plastično ohišje. Vnos besedila s slogom telefonske številčnice in navigiranje po spletnih straneh sta zato pri večini preizkušenih modelov prava mora in to bodo hitro spoznali tudi sami uporabniki. Pri nekaterih modelih televizorjev lahko to elegantno rešimo s priklopom miške in tipkovnice ali, še bolje, z namestitvijo namenske aplikacije na mobilno napravo, opremljeno z zaslonom, občutljivim za dotik. Te možnosti so sicer h končni oceni televizorja prispevale le manjši delež.
Glavni del točk so si televizorji prislužili s prikazom slike. Najprej smo jim postregli s televizijskim signalom standardne ločljivosti, ki jim ga je prek vmesnika HDMI pošiljal set-top-box krajevnega ponudnika storitev televizije IP. Že dalj časa tarnamo nad slabšim vzorčenjem domačih ponudnikov TV storitev, kar je še posebej očitno pri televizorjih z daljšimi diagonalami, saj je pri 55-palčnikih slika že tolikšna, da so vse napake na njej dobro vidne in naravnost grde. A tak vir slike je hitro pokazal tudi zmogljivosti v televizorje vgrajenih slikovnih procesorjev in njihovo spopadanje s slabšo sliko. Nekateri so bili pri tem početju bolj drugi manj uspešni, a še vedno nismo prav navdušeni nad temi pomagali, saj večkrat dodajo na sliko precej anomalij. V praksi velja zato njihove učinke nastaviti na eno izmed blažjih nastavitev ali jih celo izklopiti.
Povsem druga pesem so vsebine visoke in polne visoke ločljivosti, ki smo jih televizorjem dali v predvajanje prek ključka USB. Tako smo dodobra preverili njihove sposobnosti prikaza kakovostne slike in zvoka, obenem pa smo hitro dobili občutek, česa je sposoben v televizorje vgrajen večpredstavni predvajalnik (delo s podnapisi, ID3 zapisi v glasbenih datotekah ...). Tudi na tem področju so razlike med televizorji precej velike, a kljub temu lahko trdimo, da se večpredstavnim podaljškom ne obeta nič dobrega, ko bodo izdelovalci televizorjev še malce optimizirali svoje rešitve.
Preizkušanje televizorjev, ki so bili postavljeni sredi Monitorjevega laboratorija, je bil pravi izziv za njihove zvočne rešitve, ki so s hujšanjem ohišij doživele še največji udarec. Večina televizorjev danes za pošiljanje zvoka uporablja zvijačo odboja od sten, kar v praksi zadovolji povprečnega uporabnika, že malce zahtevnejši pa bodo hitro spoznali, da dragi in tanki velikani preprosto zahtevajo družbo/naložbo v obliki zvočnega sistema.
Kalibracija projektorja je nujna
Kljub temu velja pripomniti, da projektor, ko ga vzamemo iz škatle, še ne pokaže vsega, kar zna, temveč ga je treba ustrezno nastaviti. Nekateri boljši projektorji imajo kalibracijske vzorce že vgrajene, prav tako je avtomatika iz leta v leto bolje razvita in uporabniku močno olajša delo. Kljub temu velja dodati, da je projektor za t. i. fino kalibracijo pripravljen šele, ko žarnica doseže prvih sto ur delovanja, torej segrevanja in ohlajanja, in se ne deformira več (oziroma vsaj ne v enakem obsegu).
Uporabniki bi se morali tudi zavedati, da nobena kalibracija projektorja ni večna in da velja projektor za kar najboljšo sliko vsakih nekaj sto delovnih ur očistiti (protiprašne filtre) in spet nastaviti.
Malce drugače je potekalo preizkušanje video projektorjev. Vsem testiranim projektorjem smo v prostoru poskušali najti kar najbolj idealno lokacijo za prikaz najboljše možne slike. Med nastavljanjem te slike na platnu smo preverili tudi delovanje daljinca in prijaznost uporabniškega menuja ter različnih gumbov do uporabnika. Prav na tem področju so med posameznimi izdelovalci velikanske razlike, vendar jim pri končni oceni nismo namenili večje teže, saj jih uporabniki ne bodo uporabljali prav pogosto. Nasprotno pa nas je toliko bolj zanimala tovarniška kalibracija in možnosti nastavitev slike, ki jih projektor privzeto ponuja uporabniku in jih bo velika večina uporabnikov sprejela za svoje. Z zadovoljstvom lahko poročamo, da se je stanje na tem področju zelo popravilo in so vsi "resni" projektorji že ob prvem vklopu precej dobro pripravljeni za delo.
Kakovost prikaza slike smo poleg testnih vzorcev (Peter Finzel Test Disk, THX Demo Disc in več drugih visoko ločljivih virov video vsebin na nosilcih blu-ray) preverili tudi s fotografijami visokih ločljivosti, na katerih smo opazovali barvne prehode in realističnost barv (denimo barve kože, belo in črno barvo ...). Priklop računalnika in različnih večpredstavnih predvajalnikov smo zaradi najboljših rezultatov izvedli prek vmesnika HDMI. Subjektivno smo ocenili tudi glasnost projektorja oziroma šum, ki ga povzroča hladilni sistem. Preverili smo tudi oddano toploto, a si projektorji zaradi "vročih izpuhov" tokrat niso nabrali prav veliko negativnih točk, smo pa zaznali velike razlike v glasnosti njihovega delovanja. Glasnost projektorja pa je v okolju hišnega kina še kako pomembna.
