Preganjajmo tatove

Ko nam ukradejo računalnik, nas večina najprej pomisli na vse sitnosti, ki jih bomo imeli s "celjenjem ran" po taki kraji: imamo še kje shranjene dokumente, elektronsko pošto, stike, fotografije in še in še. Prey je odprtokodni program, ki nam daje vsaj malo upanja, da bomo spet prišli do svoje lastnine.

Zagotovo ste v kakšnem hollywoodskem filmu že videli dramski zaplet, ko preganjalci postanejo preganjani. Nekaj podobnega si morda lahko ob kraji prenosnega (ali namiznega) računalnika obetamo tudi na lastni koži. Na spletni strani projekta Prey (plen) že v naslovni vrstici spoznamo glavni namen te zanimive programske opreme: lahko tečejo, toda skriti se ne morejo.

Spletni vmesnik omogoča enostaven nadzor nad napravami, ki jih hočemo slediti v primeru kraje.

Tako preprosta je nastavitev delovanja lovca na tatove.

Prvo vprašanje, ki se nam zastavi, je, kako računalnik "ve", da so ga ukradli lastniku. Rešitev je sila preprosta. Prey je storitev, sestavljena iz dveh komponent. Prvi je namenski program, ki v primeru, da je z računalnikom vse lepo in prav, samo počiva v računalniku in zelo malo počne. Ko pa nam zlikovci ukradejo računalnik, pride za kratek čas v ospredje druga komponenta, ki pa ni v bistvu nič drugega kot spletna stran. Prey na računalniku namreč nastavimo tako, da mu določimo spletni naslov, ki mu bo povedal, da mora začeti opravljati svoje delo. Če spletni naslov ne obstaja, računalnik ni ukraden, in nasprotno: če spletni naslov obstaja, pomeni, da so nam ga ukradli.

In ko se Prey zave, da deluje v "ukradenem" načinu, se začne na moč čudno obnašati. Ostane tih, a zelo nevaren. V določenih časovnih intervalih začne pošiljati poročila o tem, kaj se z računalnikom dogaja, kateri programi so odprti, zajema zaslonske slike in, kar je izjemno koristno, če ima prenosnik nameščeno spletno kamero, pošilja tudi sliko tistega, ki sedi za ukradenim računalnikom. Nekaj verjetnosti torej je, da bomo celo dobili sliko nepridiprava, ko uporablja naš računalnik.

Da bi še olajšali rabo, so snovalci predvideli dva načina dela s Plenom. Najbolj enostavno je, da se prijavimo na posebno spletno mesto, ki so ga izdelali z namenom zbiranja poročil ukradenih računalnikov. Tako lahko z enega mesta sledimo tudi več napravam - vnesemo lahko pravzaprav celotno "floto" prenosnikov in namiznih računalnikov v podjetju. Spletna stran nam določi poseben API ključ, s katerim se naprave povežejo na naš račun. Vsak računalnik pa dobi še poseben ključ, ki ga določa znotraj naših vnesenih naprav. V namizni aplikaciji sta samo ti dve nastavitvi potrebni (in možni), da v načinu dela prek spletne storitve lahko začnemo čakati, da nam kaj ukradejo. In ko se to vendarle zgodi, v spletni storitvi za posamezen ukraden računalnik samo spremenimo stikalo pri možnosti "pogrešan".

Žal pa so se snovalci predvsem zaradi pričakovanega povečanja prometa na spletni strani odločili, da bodo postavili nekaj omejitev. V spletno storitev lahko zaenkrat vpišemo le tri naprave, to pa ne pokrije niti potreb malce večjega gospodinjstva. Tudi poročila o dogajanju okrog ukradene naprave so omejena na število 10 - ko pride enajsto, izrine prvega.

V prvi različici programa Prey pa je bila edina možnost, da smo sami poskrbeli za to, da je določen URL naslov postal aktiven in tako sprožil delovanje programa. Če nam je tak način dela bolj priročen, o čemer malce dvomimo, pa moramo v nastavitvah programa vpisati nekaj več podatkov. Poleg samega naslova URL, ki bo zbudil aplikacijo iz spanja, vnesemo še podatke za dostop do poštnega strežnika, prek katerega bo pošiljala poročila na prav tako določen elektronski naslov. Tak način potrebuje nekaj več znanja, kljub temu pa ga lahko uporablja vsakdo, ki je že kdaj napisal kak prispevek za svoj blog. Na vašem priljubljenem spletišču za objavljanje blogov lahko namreč že vnaprej pripravite spletno stran, ki bo imela predvidljiv naslov, in ta prispevek aktivirate šele, ko in če vam prenosnik ukradejo.

Poročilo, ki ga dobimo, ko označimo napravo kot ukradeno, bi lahko bilo bolj izčrpno. Tako trenutno vidimo le notranji in zunanji IP, MAC naslov naprave ter popis vseh programov, ki so pognani. Malce bolj informativen je zajem zaslonske slike ter seveda slika, posneta z web kamero na prenosniku, če jo slučajno imamo. Slednja komponenta je tako še najbolj uporabna pri iskanju pogrešanega računalnika.

Program še intenzivno razvijajo in upamo, da bo v doglednem času prešel v zrelost. Tako je obljubljeno, da se bo računalnik sam poskušal povezati prek WiFi omrežij in poslati informacije.

Žal je tako, da je pri iskanju pogrešanega računalnika še najpomembnejša hitrost in kakovost informacij, ki jih dobimo.

Prey

Kaj: Program za sledenje ukradenemu računalniku.

Izdeluje: PreyProject, www.preyproject.com.

Cena: Brezplačno, možno, da bodo na voljo tudi naročniške storitve.

Za: Dobra zamisel in delno tudi izvedba.

Proti: Še v razvojni fazi, zato omejena uporabnost, nekaj težav s konfiguracijo.