Pisma bralcev: december 2005

Objavljeno: 28.3.2006 15:12 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: December 2005

Uroš

Ukvarjamo se s prodajo, svetovanjem in vzdrževanjem fotokopirnih strojev, tiskalnikov. Prosil bi vas za nasvet: želim ugotoviti, kakšno pokritost ima določen dokument. Rad bi določil pokritost strani, če ima dokument sliko čez polovico strani ali čez vso stran. Mi lahko pomagate?

To je mogoče nekoliko ugotoviti v Photoshopu. Dokument uvozite v Photoshop (kakorkoli že), potem pa lahko v Image/Histogram pogledate, koliko odstotkov modre, rdeče ali modre vsebuje slika. Če vse barve spremenite v npr. rdečo (Replace Color), ugotovite celotno pokritost.

Marko

Pozdravljeni!
Z veseljem sem prebral obširen članek o digitalnih projektorjih, vendar sem zelo pogrešal podrobnosti o temi, ki ste se je premalo dotaknili. To je uporaba digitalnega projektorja za domači kino v kombinaciji z osebnim računalnikom. Imam torej računalnik, prek katerega bi rad predvajal filme na projektorju. Projektor ima priključek VGA, vendar me zanima, kako je zdaj s formatom 16 : 9. Že res, da je film DVD posnet v 16 : 9, toda ali bo projektor to zaznal, ko mu bo grafična kartica "poslala" film? Na računalniku, prek katerega bi priklopil projektor, namreč med ločljivostmi ni formata 16 : 9, izbiram lahko le med 1024 × 768 in 1280 × 1024 pik.
Bo tudi, če kupim projektor formata 16 : 9, črn rob spodaj in zgoraj?

Pri izhodu grafične kartice lahko seveda ločeno nastavljate ločljivost za izhod, na katerega je priklopljen monitor, in za izhod, na katerem imate projektor (če imate priključena oba hkrati). Tudi če priključite samo projektor, bolj ali manj vsi gonilniki za grafične kartice podpirajo tudi širokozaslonske ločljivosti (npr. 1280 × 720, 1920 × 1200, pa tudi veliko vmesnih različic), tako da ločljivost na izhodu samo prilagodite ločljivosti projektorja. Če grafična kartica ne bi podpirala ločljivosti, ki niso v razmerju 4 : 3, na računalnik namreč ne bi mogli priključiti televizorjev LCD in zaslonov širokega formata. Težave znajo povzročati le nižje ločljivosti od 800 × 600, saj Windows XP pri ločljivosti, nižji od te, ne delujejo (oz. nižje ločljivosti navadno ni mogoče nastaviti, je pa to spet odvisno tudi od gonilnikov).

Matej

Pozdravljeni!

Zanimiv se mi je zdel članek o postavitvi spletnega strežnika doma. Strežnik sem si postavil, pa se mi je zataknilo pri vklopu selektivnega dostopa oz. dostopa do strani le tistim uporabnikom, ki imajo za to geslo.

Zato bi vas prosil, če mi malo natančneje opišete, kje najdem mape, v katere moram prilepiti tiste vrstice (kje na disku so in kam vpišem potrebno).

Imam pa še vprašanje o geslih. Piše, da moram za vstavljanje gesel uporabiti program htpasswd, ki je v imeniku bin. Če kliknem ikono, se mi odpre okno, a se takoj spet zapre. Je to prav ali je kaj narobe s programom? Kako bi lahko še drugače vpisal geslo in uporabniško ime?

V imeniku (mapi), ki ga želite zaščititi, ustvarite datoteko .htaccess in vanjo vpišete vrstice, ki so zapisane v članku.

Zgled:

Če so vaše spletne strani na c:\www (prek spleta pa je to vidno kot npr. www.mojastran.com) in če želite omejiti dostop do datotek (HTML, JPG...) v imeniku c:\www\zasciteno (www.mojastran.com/zasciteno), morate to datoteko .htacess narediti v imeniku c:\www\zasciteno.

Glede drugega vprašanje: zgoraj opisano je edini način za vpis gesla, vendar se ga morate lotiti drugače. Htpasswd je t. i. program DOS, kar pomeni, da morate najprej odpreti ukazno vrstico in ga od tam pognati ročno.

Torej morate najprej pognati program CMD (Start/Run CMD in Enter). Potem morate priti do imenika bin (c:\Program Files\Apache Group\Apache2\bin), in sicer z ukazi CD (osnove DOSa so skorajda nujne...).

Ko ste v imeniku bin, tam vtipkate zapisani ukaz "htpasswd ...".

Uroš

Pozdravljeni!

Kupujem nov računalnik, saj stari postaja prepočasen in pretesen (Celeron 400, 13 GB disk); novi naj bi bil tak, da bi mi po eni strani služil čim dlje, po drugi pa ne bi bil predimenzioniran glede na moje potrebe. Te pa niso kdo ve kakšne: največ obdelujem besedila in se potikam po internetu, za zraven pa še skladiščim/obdelujem fotografije in presnemavam CDje in DVDje. Novi računalnik naj bi bil torej dovolj zmogljiv, da bi si lahko na njem po potrebi ogledal kak film/video (pa da bi mu morda nekoč, če bi se izkazalo za koristno, dodal TV tuner) in da bi lahko nanj priključil 19-palčni monitor LCD (ki bo nadomestil sedanjega 15-palčnega). Zvočna kartica naj bi imela analogni vhod in dovolj dober zvok, saj bi rad digitaliziral svojo zbirko LPjev, video kartica pa digitalni izhod, sicer pa naj bi skrbela predvsem za ostro in naravno sliko, NIKAKOR PA NE za igranje igric, ki se jih tudi v prihodnje ne mislim igrati. Računalnik kot celota naj bi bil čim ti

Za uporabo pisarniških programov in brskanje po spletu dandanes zadošča že računalnik nižjega cenovnega razreda, prav tako so tudi najcenejši procesorji danes kos predvajanju videa in glasbe. Predlagali bi vam torej računalnik s procesorjem nižjega cenovnega razreda (AMD Sempron ali Intel Celeron), če želite zapraviti malo več denarja, pa se ozrite tudi po cenejših modelih s procesorjem AMD Athlon 64. Grafično kartico izberite izmed cenejših modelov, saj se tudi med karticami, ki stanejo 15 ali 20 tisočakov, najde kar precej izdelkov, ki imajo tako izhod DVI kot TV. TV tuner lahko dodaste katerikoli grafični kartici, saj so to med seboj ločene naprave. Glede na to, da vas 3D zmogljivost ne zanima, radi pa bi čim tišji računalnik, izberite kartico s pasivnim hlajenjem, se pravi brez ventilatorja.

Za zvočno kartico se v vašem primeru splača odšteti nekaj več denarja in pozabiti na tisto, ki je vgrajena na osnovno ploščo, predvsem če imate bolj občutljiva ušesa. Zvočne kartice družine Creative Audigy ali X-Fi bodo že v osnovni različici zadostile vašim potrebam, stanejo pa okoli 20.000 tolarjev.

Glede na to, da boste veliko gledali filme in shranjevali fotografije, predlagamo čim večji disk (trenutno imajo najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo 200 GB modeli), pri pomnilniku pa ne varčujte preveč: delo s 512 MB je v okolju Windows XP precej bolj udobno in hitrejše, kot če je pomnilnika le 256 MB.

Kar se tiče znamk komponent, je izbira velika, razlike pa pravzaprav majhne. Kar zadeva zanesljivost, je današnja strojna oprema loterija: večinoma bo računalnik brez težav deloval več let, če pa imate smolo, vam bo že prvi teden ugasnil najdražji sestavni del uglednega izdelovalca.

Za tih računalnik predlagamo osnovno ploščo brez ventilatorja na sistemskem naboru, grafično kartico brez ventilatorja in nakup enega izmed tišjih napajalnikov (dobro se menda obnesejo napajalniki podjetja Tagan). Hladilniki, priloženi procesorjem, so načeloma dokaj tihi, če pa vas bo njihov zvok motil, se ozrite po ventilatorju/hladilniku Thermaltake Big Typhoon, ki je zaenkrat najboljši po zmogljivosti in glasnosti (tihosti) delovanja.

Dragan

Imam mesec dni star monitor LCD Samsung SyncMaster 913B.

Venomer imam občutek, da je slika zgoraj temnejša, spodaj pa svetlejša. Nekje sem prebral, da je to problem monitorjev z nizkim odzivnim časom. Ali to drži?

Ne, to absolutno ni povezano. Slaba enakomernost slike je težava osvetljevalnih elementov na zadnji strani zaslona oz. slabega vpetja zaslona v ohišje.

Denis

Zanima me delovanje projektorjev. Ali morda veste za kakšno internetno stran ali pa bi se našlo kaj pri vas? To bi potreboval za izdelavo seminarske naloge v srednji šoli, tako da zelo podrobnih informacij ne potrebujem.

Poizkusite lahko na www.howstuffworks.com, pa tudi v Monitorju smo o tem že večkrat pisali, tako da lahko pobrskate po www.monitor.si.

Gregor

Na delovnem mestu sem postavljen pred zahtevo, da nekaj internih video posnetkov na VHS spravim na nosilce DVD.

Prebral sem si že vaš članek iz novembrske številke iz leta 2003, v katerem podrobno pišete o tem. Potrebujem pa še video kartico. Ogledal sem si veliki preizkus v poletni številki vaše revije, a se zaradi premalo izkušenj s tega področja ne morem (ne znam) odločiti.

Zato vas prosim za nasvet, kakšno video kartico ali zunanjo napravo naj si priskrbim. Uporabljal bom računalnik z Intelovim procesorjem 2,8 GHz in 512 MB (1 GB), 80 GB diskom, razdeljenim na dva razdelka, ter zapisovalnikom DVD. Posnetke VHS bom predvajal s Sonyjevim videorekorderjem.

Pozdravljeni!

Ker je pri vaši "nalogi" ključna kakovost zajemanja signala, bo najboljša izbira kar takratni zlati Monitor - Saphire Theatrix 550 Pro. Z njim boste lahko kar nekaj korakov iz omenjenega članka iz leta 2003 izpustili, saj kartica neposredno zajema v format MPEG-2.

Matej

Prosil bi vas, če mi bi poslali seznam programov za delo s preglednicami oz. programov, podobnih Excelu. Zelo ga potrebujem zaradi projekta v šoli!

Preglednice vsebujejo vsi pisarniški paketi (Microsoft, Lotus, Corel, KDE, OpenOffice...), sicer pa bo dober začetek iskanja v tej smeri kar Wikipedia:

http://en.wikipedia.org/wiki/Spreadsheet

Matej

Pozdravljeni!

Sem pred nakupom prenosnika in ne vem, za kateri procesor naj se odločim. Prosil bi vas, če mi lahko posredujete kaj več informacij o procesorjih Intel in AMD, ki jih izdelovalci vgrajujejo v prenosnike. Za pomoč in dobro voljo se vam že vnaprej zahvaljujem.

Tako AMD kot Intel imata na voljo po dve družini procesorjev za prenosnike. Pri Intelu sta to Celeron M in Pentium M, pri AMDju pa Sempron Mobile in Turion 64.

Za Pentium M in Turion 64 je značilno, da gre za podobno zmogljiva procesorja, ki sta si nekako podobna tudi po porabi energije, tako da so prenosniki s Turionom in Pentiumom M približno enako hitri (če ima procesor isti takt). Oba podpirata naprednejše varčevanje z energijo, Turionova (majhna) prednost pa je, da podpira tudi 64-bitne operacijske sisteme, ki jih Pentium M še ne. Celeron M je nekoliko manj zmogljiv, saj deluje pri nižjih taktih, ima manj predpomnilnika, kljub nižji zmogljivosti pa je njegova poraba večja, saj ne podpira naprednejših algoritmov za varčevanje z energijo. Podobno velja tudi za AMDjev Sempron Mobile

V praksi je razlika v zmogljivosti med Pentiumom M 1,6 GHz in Celeronom M 1,4 GHz med 25 in 30 % (če gre za enak prenosnik). Ob tem bo prenosnik s Pentiumom M brez napajalnika vendarle zdržal okoli četrtino dlje. Nekako podobno razmerje velja tudi za AMDjeve modele.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki