Pekač na steroidih
O t. i. DVDjih z modrim laserjem oz. HD DVD in blu-ray se govori in piše že tako dolgo, da bi pričakovali, da bo trg z njimi že popolnoma preplavljen. Pa ni tako; prvi pogon blu-ray smo dobili v roke šele zdaj.
Tokrat imamo v rokah Pioneer BDR-202, zapisovalnik DVD, ki je hkrati tudi zapisovalnik blu-ray. Bolj natančno, zapisovati zna na 25 GB nosilce BD-R (enkratno zapisovanje) in BD-RE (večkratno zapisovanje, -RW, bi temu rekli v svetu DVD). Na prve s hitrostjo 4x, na druge 2x, pri čemer je "x" drugačen, "blu-rayevski", in je vreden 6,75 MB/s oz. 54 Mb/s (DVDjevski x je 1,3 MB/s). Poleg tega je seveda tudi čisto običajen zapisovalnik DVD 12x (RW 6x, DL 4x) in zapisovalnik DVD-RAM (5x). Da o zapisovanju CDjev niti ne govorimo.
Branje zapisanega nosilca BD-RE poteka od 1x do 5x.
Pioneer smo v računalnik priklopili prek priključka SATA in si v njem najprej ogledali film na plošči blu-ray. Cyberlinkov PowerDVD je film lepo prikazal, vendar le, če smo kot izhodno "enoto" uporabili monitor, priklopljen prek analogne povezave VGA (pri ločljivosti 1024 × 768 pik). Digitalni monitor DVI oz. televizor LCD s priključkom HDMI mu nista bila všeč, kajti film je zahteval podporo standardu HDCP. Izhodno napravo torej, ki se bo znala predstaviti kot taka, ki ni zmožna predvajane vsebine tudi zapisovati (videorekorder) oz. prekopirati. Nenavadno je to, da je priklopljeni televizor sicer podpiral HDCP, vendar v našem testnem sistemu nekaj kljub vsemu ni delovalo, kot bi moralo. Cyberlinkov program je potrdil, da imamo dovolj novo grafično kartico in gonilnike, vendar je za televizor kljub vsemu trdil, da ne podpira HDCP. Karkoli, z visoko ločljivimi filmi bodo v prihodnosti zagotovo še težave.
Z varnostnimi zaščitami bodo še težave. Filma na televizorju LCD nismo mogli gledati, čeprav je podpiral HDCP. PowerDVD se s tem enostavno ni strinjal.
Nato smo se lotili zapisovanja z zadnjim Nerom. Nekaj več kot 23 GB podatkov (to je v praksi največ, kolikor gre na ploščo) smo na prepisljivo TDKjevo ploščo BD-RE zapisali v 46 minutah. Čeprav je bilo to zapisovanje s hitrostjo 2x (to je uradno 13,5 MB/s), je bila v praksi hitrost 8,75 MB/s, iz česar je očitno, da naprava zapisuje na način CLV. Se pravi, da na notranje sledi zapisuje počasneje kot na zunanje. Zapisovanje na enkratno zapisljivi nosilec BD-R bi moralo biti hitrejše, 4x, vendar smo iste datoteke na to ploščo zapisali v dobri uri (1:02), pri tem pa je Nero kljub temu trdil, da piše s hitrostjo 4x. Zakaj, nam žal ni uspelo ugotoviti, saj smo ob pogonu dobili en sam tak nosilec. Morda je kaj v zvezi s tem, da smo uporabili večsejno pisanje (multisession) in datotečni format UDF 2.6, ki je za tako pisanje nujen. Mimogrede, tako zapisanega nosilca potem nismo mogli več prebrati, kajti UDF 2.6 je podprt le v Visti, v Windows XP, ki smo ga uporabljali na preizkusu, pa ne ...
Z zapisovanjem s hitrostjo 4x smo imeli težave.
Kakorkoli, te pogone bomo verjetno kmalu začeli uporabljati za varnostne kopije, tako kot zdaj uporabljamo zapisovalnike DVD. No, ali pa bomo uporabljali zapisovalnike HD-DVD. Ali pa kar take, ki znajo zapisovati oboje, to je dolgoročno pravzaprav še najbolj verjetno. Do takrat pa bodo tudi nosilci že dovolj poceni .
Pioneer BDR-202
Kaj: Zapisovalnik blu-ray (in DVD/CD).
Kdo: Pioneer, www.pioneer.eu.
Zastopa: Asbis, www.asbis.si.
Cena: 462 EUR (model BDC-202, ki je samo bralnik blu-ray - 231 EUR). Cena Verbatimovih nosilcev BD-R 10 EUR, BD-RE 12,2 EUR.
Za: Poleg vseh formatov DVD in CD podpira tudi zapisovanje na nosilce blu-ray.
Proti: Cena.
