Operacijski sistem na žaru
Pred dobrima dvema desetletjema je Microsoft začel razvijati izdelek, ki je zaznamoval eno najpomembnejših in najbolj kontroverznih obdobij v zgodovini računalniške industrije – operacijski sistem Windows Longhorn, kasneje znan kot Windows Vista. Sprva je bil zamišljen kot manjša nadgradnja zelo priljubljenega sistema Windows XP, nato pa je Longhorn hitro prerasel v veliko bolj ambiciozen projekt.
Restavracijo z jedmi z žara Longhorn po smučanju radi obiščejo tako smučarji z Whistlerja kot Blackcomba.
Microsoft je začel razvijati projekt Longhorn maja 2001, še pred uradno predstavitvijo Windows XP. Cilj je bil izdati manjšo nadgradnjo Windows XP s kodnim imenom Whistler leta 2003, nato pa leta 2007 predstaviti povsem nov operacijski sistem Blackcomb. Longhorn je bil sprva načrtovan kot prehodni korak med tema dvema izdajama. Imeni Whistler in Blackcomb izhajata iz znanih smučišč v Kanadi, kamor so Microsoftovi zaposleni pogosto hodili na oddih. Longhorn je restavracija z jedmi z žara, priljubljena med obiskovalci obeh smučišč, katere ime je simboliziralo vmesno točko med Whistlerjem in Blackcombom.
Ena največjih in najbolj ambicioznih zmožnosti operacijskega sistema Longhorn je bil datotečni sistem s podatkovno zbirko WinFS (Windows Future Storage).
Oktobra 2003 je Microsoft na konferenci za profesionalne razvijalce (PDC) predstavil Windows Longhorn Build 4051, ki je med tehnološkimi navdušenci sprožil veliko zanimanje o prihodnosti računalništva. Longhorn se je iz manjšega projekta hitro razvil v ogromen podvig, saj je začel vključevati številne funkcije, ki so bile sprva načrtovane za prihodnji Blackcomb. Ena največjih in najambicioznejših funkcij Longhorna je bil WinFS, nov sistem za shranjevanje datotek, ki bi uporabljal podatkovno zbirko namesto klasičnega sistema NTFS. Sistem naj bi omogočil iskanje in organizacijo datotek po njihovi vsebini, oznakah in povezavah ne le glede na njihova imena in lokacije v imenikih. Drug pomemben del projekta je bila globoka integracija Microsoftovega .NET Frameworka v Windows, kar bi omogočilo sodoben razvoj aplikacij z uporabo varnejše kode. Longhorn naj bi prinesel tudi povsem prenovljen uporabniški vmesnik, imenovan Aero, s prosojnimi okni in z izboljšanimi vizualnimi efekti, ki bi izkoriščali sodobno strojno opremo 3D. Sčasoma je Longhorn postal platforma za številne nove tehnologije, ki so bile prvotno namenjene operacijskemu sistemu Blackcomb. Bill Gates je osebno vložil ogromno časa in sredstev v razvoj, saj je Longhorn videl kot strateško ključno razvojno stopnjo za prihodnost Microsofta.
Longhorn je k uporabnikom prišel kot Windows Vista.
Kljub velikim pričakovanjem in začetnemu navdušenju je razvoj kmalu naletel na številne težave. Koda je postala nestabilna in neučinkovita, WinFS pa je porabljal preveč sistemskih sredstev. Zlasti integracija vseh teh novih funkcij v stabilen in učinkovit operacijski sistem je postala prava nočna mora. Projekt je postal kaotičen, programerji pa so nenehno dodajali nove funkcije brez jasnega načrta ali ustreznega nadzora kakovosti. Zaradi tega je projekt hitro začel izgubljati smer in razvoj je bil zelo počasen. Leta 2004 je Microsoft priznal težavo in se odločil za dramatičen korak, projekt so začeli znova. Zavrgli so obstoječo kodo Longhorna in razvoj nadaljevali na osnovi stabilne kode strežnika Windows Server 2003 SP1. Ob ponovnem zagonu projekta so morali veliko funkcij opustiti, med njimi tudi WinFS, ki nikoli ni prišel do uporabnikov. Kljub temu so ključne funkcije, kot sta Aero in izboljšana varnostna arhitektura, ostale del projekta. Sredi leta 2005 je Microsoft Longhorn uradno preimenoval v Windows Vista in začel obsežno testiranje z več sto tisoč uporabniki in podjetji. Microsoft je želel ustvariti operacijski sistem, ki bi izboljšal varnost, zmogljivost in uporabniško izkušnjo, vendar pa je bila zaradi kompleksnosti in novih varnostnih protokolov Vista ob izidu januarja 2007 sprejeta zelo negativno. Uporabniki in mediji so jo kritizirali zaradi težav z združljivostjo programske opreme, zahtevnih strojnih zahtev in slabše zmogljivosti v primerjavi z Windows XP.
Jim Allchin, vodja projekta Windows Longhorn, se je po neuspehu Viste upokojil.
Visto so zaznamovali organizacijska kaotičnost, tehnične težave, kulturne razlike med ekipami in vpliv zunanjih dejavnikov, kot so konkurenca (Apple, Google), hitre spremembe v industriji in težave s kompatibilnostjo aplikacij. Zaradi kompleksnosti novih zmožnosti, dolgih razvojnih ciklov, zastarelih orodij in pomanjkanja povezanosti med ekipami je projekt trčil ob številne ovire. Zaradi radikalnih sprememb v varnostnem modelu (npr. ukinitev pravic administratorja kot privzete nastavitve) je Vista postala izjemno varna, a tudi nezdružljiva s številnimi starimi programi. To je povzročilo nezadovoljstvo uporabnikov in partnerjev, zlasti proizvajalcev protivirusnih programov. Komercialni neuspeh Viste je imel globoke posledice za Microsoft. Jim Allchin, glavni odgovorni za projekt Longhorn in Visto, se je upokojil. Podjetje je pripeljalo Stevena Sinofskyja, ki je nato preusmeril razvoj Windows na bolj praktično in učinkovito pot ter pokazal, da se je Microsoft iz napak vseeno veliko naučil in naučeno uporabil že pri razvoju naslednjega operacijskega sistema, Windows 7, ki velja za eno najboljših različic sistema Microsoftovih Oken. Windows 7 je povrnil ugled in uspeh Microsofta na področju operacijskih sistemov.
Dediščina operacijskega sistema Windows Longhorn je pomembna, na kratki rok je vodila do enega najboljših Microsoftovih izdelkov Windows 7, na daljši pa do drugačnega pristopa podjetja iz Redmoda do velikih programskih projektov, katerega rezultate vsakodnevno uporabljamo.
Čeprav je bil Windows Longhorn/Vista komercialno neuspešen, je njegova dediščina pomembna. Predstavil je pomembne tehnološke novosti, ki jih še danes uporabljamo v sodobnih operacijskih sistemih. Zgodba Longhorna je tudi pomemben opomin, kako hitro lahko pretirana ambicioznost in slabo upravljanje vplivata na tehnološke projekte. Razvoj programske opreme mora vključevati tudi uporabniško izkušnjo, ne zgolj tehničnih inovacij. Windows Longhorn/Vista je lekcija o pomenu ravnovesja med napredkom in dostopnostjo. To obdobje ostaja simbol velikega prehoda v računalništvu, premika od tradicionalnih osebnih računalnikov v sodobno dobo interneta, družbenih omrežij in mobilne tehnologije, zato je Windows Longhorn/Vista kljub komercialnemu neuspehu pomembno poglavje v zgodovini računalništva, ki simbolizira obdobje ambicioznih tehnoloških vizij pred vzponom spletne družabnosti, pametnih telefonov in sodobnih računalniških paradigem. Danes pogled na Windows Longhorn/Visto vzbuja nostalgijo in priznanje ambicioznosti, ki je žal ostala neuresničena, hkrati pa je opomin na transformativno, a turbulentno obdobje pri Microsoftu. Čeprav Longhorn ni dosegel vseh začetnih ciljev, ni bil popoln neuspeh. Projekt je korenito vplival na Microsoftovo razvojno kulturo in izboljšal način, kako podjetje upravlja velike programske projekte. Njegova zapuščina živi dalje v sodobnih različicah Windows, ki jih vsakodnevno uporabljamo.
