Objavljeno: 27.1.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2009

Nov veter v Beli hiši

Nov veter v Beli hiši

Novi predsednik ZDA preseneča s svojimi potezami, še preden se je dejansko preselil v predsedniško palačo. Tehnologijo, še posebej informacijsko, je postavil v osrčje svoje strategije, kot enega izmed temeljev za izhod iz vse globlje gospodarske krize. Je človek, ki o tehnologiji ne le govori, temveč jo tudi intenzivno uporablja. Kot tak je pravi znanilec prihodnosti. Toda, ali lahko uspe?

Najbrž ni medija, ki ne bi v teh časih tako ali drugače opeval Baracka Obame. Moža, ki se je tako prepričljivo zavihtel na čelo do nedavna najmočnejšega gospodarstva na svetu, Združenih držav Amerike. Države, ki prav ob vrhuncu sanj številnih generacij ta hip tone v globoko recesijo in pred katero so veliki izzivi. A tokrat ne bomo pretirano govorili o globalnopolitičnih razmerah, temveč se bomo posvetili odnosu nove ameriške vlade do informacijske tehnologije, kjer si lahko obetamo tektonske spremembe glede na dosedanjo administracijo.

Ko govorimo o politikih, pogosto pa tudi gospodarstvenikih, se skoraj praviloma srečamo z velikim prepadom med njihovim govorjenjem in dejanskim razumevanjem ter ravnanjem v povezavi z visoko tehnologijo. Navadno je med tema dvema svetovoma distanca, ki ne preseže neke splošne meje deklarativne podpore. To je doslej veljalo tudi za ZDA, čeprav ima večina računalniških podjetij prav tam svoj dom.

Zdi se, da je tokrat drugače. Barack Obama je preprosto predstavnik tiste generacije, ki je zrasla z računalniško tehnologijo. Znan je po tem, da je zasvojen s svojim Blackberryjem in s trenutnim sporočanjem. Je politik, ki je sprevidel, da je se prava kampanja danes vodi po internetu in vse manj po televiziji. Kako si drugače razlagati podatek, da je njegov volilni štab v času kampanje na YouTube naložil več kot 1800 propagandnih video posnetkov.

Predsednik, ki je že takoj po izvolitvi napovedal, da bo svoje tradicionalne tedenske nagovore narodu, ki so doslej potekali bolj ali manj le prek radijskih valov, objavljal kot video vsebino na storitvi YouTube. To je sicer sprva sprožilo polemike, da podpira le eno stran, pa so hitro dodali še Yahoo in druge ponudnike. Voditelj, ki je okrog sebe zbral ekipo, ki še kako razume današnje internetne medije in jih s pridom uporablja.

O novih časih precej pove že ogled spletne strani Change.gov, na kateri je Obama vse od začetka tekme za predsedniško mesto vodil svojo kampanjo. Brackova ekipa redno piše spletni dnevnik, objavlja video posnetke pogovorov s predsednikom, člani vlade in svetovalci. Še več, v spletu redno objavljajo strateške načrte in pozivajo ljudi, naj puščajo svojo komentarje, predloge. Zdi se, da je informacij celo preveč. Zagotovo se bo to v prihodnje, ko bo opravljena selitev v Belo hišo, nekoliko zmanjšalo, saj tako zahteva ameriški protokol in, ne nazadnje, varnostni sistem okrog predsednika ZDA. Blackberry bo moral za nekaj časa v predal, prav tako v Beli hiši velja strog režim uporabe računalnikov.

Toda to najbrž ne bo ovira, da bi ekipa novega predsednika internetne komunikacije izkoristila sebi v prid. Dovolj zgovoren je že pogled na seznam njegovih svetovalcev. Med njimi najdemo, denimo, vodjo človekoljubne organizacije Google.org (toda ve se, kdo je lastnik) in dva nekdanja funkcionarja državne organizacije FCC (Federal Communications Commission), ki ima v ZDA veliko vlogo na vseh področjih računalništva in komunikacij. Pri medijskem nastopu pa mu pomaga dr. Kevin Werbach, ki je poleg profesorskega dela na fakulteti sicer zasebno velik in navdušen igralec igre World of Warcraft. Ni kaj, časi se spreminjajo.

No, če bi Obama ostal zgolj pri učinkoviti izrabi internetnih sredstev, dolgoročno najbrž ne bi požel prav veliko odobravanja. Potrebna so dejanja. Zato na neki način ne preseneča, da je le kak mesec po izvolitvi objavil obsežen načrt prestrukturiranja ameriškega informacijske strategije in infrastrukturnega sistema, ki v nasprotju s pričakovanji ni ravno najsodobnejši na sveti. ZDA so, denimo, šele na 15. mestu pri penetraciji širokopasovnega interneta.

Nova administracija namerava silno veliko vlagati v informatiko v šolstvu in zdravstvu. V prvo zaradi vlaganja v znanje in s tem dolgoročno konkurenčnost, v drugo pa zaradi ocene, da lahko z boljšim informacijskim sistemom v zdravstvu močno izboljšajo storitve in znižajo stroške. Predstavniki prihajajoče vlade poleg tega napovedujejo, da bo novi program srednjeročno odprl kar 2,5 milijona novih delovnih mest. Ni slabo za državo, ki ima vse več brezposelnih.

Ta hip ni natančno jasno, kolikšna sredstva namerava Obama vložiti v ta ambiciozni projekt. Toda osebje blizu njega trdi, da gre za največji vložek v infrastrukturo v ZDA po letu 1950, ko so tam zgradili zvezno omrežje avtocest. Omenja se več sto milijard dolarjev. Povedano drugače - isti predstavniki trdijo, da državni deficit, ki ga nekateri ocenjujejo že na bilijon dolarjev, s te plati ni prva prioriteta tokratne administracije. Torej se celoten proračun za ta načrt giblje okrog omenjene vsote. Ni kaj, impresivno.

Toda doslej so bile na vrsti predvsem všečne poteze, klasične politične napovedi. Precej teže bo obljube spraviti v prakso, tako zaradi gospodarskih razmer kot tudi opozicije, ki novem predsedniku najbrž ne bo dala prostih rok. Če Obama želi uresničiti vsaj del napovedanega, bo predvsem moral delovati hitro, dokler še uživa tako visoko naklonjenost javnosti. Prvo leto bo na področju tehnološke modernizacije, pa tudi sicer, nedvomno odločilno.

Barack Obama je torek pritisnil na prave tipke v pravem trenutku. Ta hip so nad njim navdušeni vsi, tako njegovi volivci kot celo nekateri dosedanji nasprotniki. Še več, njegova priljubljenost je izredno velika tudi onkraj meja ZDA, pa ne samo v Nigeriji, kjer je del njegovih korenin. Nad njim so navdušeni ljubitelji tehnologije, saj v njem vidijo konkretizacijo zamisli in idej, ki so nastajale v zadnjih nekaj letih. Vanj upajo gospodarstveniki, ki tako obupno potrebujejo nov zagon. Toda ne za vsako ceno, čeprav bi si ta hip težko predstavljali večje nezadovoljstvo, kot ga je povzročil dosedanji prvi mož Bele hiše.

Če bi se izrazili po računalniško: v ZDA so pravkar naredili reboot sistema v Beli hiši in namestile nov, hitrejši in zmogljivejši operacijski sistem, ki je povrh vsega precej bolj odprt(okoden) kot dosedanji. Zdaj bo treba le še poskrbeti, da bodo v njem delujoče aplikacije uspešne, tako za ponudnike kot uporabnike. Operacijski sistem sam po sebi namreč ni pomemben.

"Barack Obama je preprosto predstavnik tiste generacije, ki je zrasla z računalniško tehnologijo. Predsednik, ki je že takoj po izvolitvi napovedal, da bo svoje tradicionalne tedenske nagovore narodu objavljal na storitvi YouTube."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

JXGuB2E3qYI

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji