Nikon Z8

Po nekaterih podatkih naj bi se prodaja fotoaparatov po desetletju upadanja le ustalila. Tržišče je po najnižji točki pred nekaj leti v času koronavirusa zabeležilo celo nekaj malega rasti, proizvajalci pa so se privadili na novo realnost. Tržišče po novem predstavljajo le še profesionalni uporabniki, ki si s fotografijo in z videografijo služijo kruh, ter zahtevni amaterji.

Hkrati se je s to stabilizacijo končal tudi prehod z aparatov DSLR na brezzrcalne modele. Sicer najdemo tudi še nekaj prvih, a je razvoj bolj ali manj omejen na zadnje. Tisti, ki so bili pri tem prehodu zadnji (beri: Nikon in Canon), so že v fazi resnega razvoja namenskih objektivov in aparatov.

V teh okvirih nastopa tudi novi Nikonov Z8. Lani smo preizkusili Nikonov za zdaj najdražji in najzmogljivejši model Z9, novinec pa prinaša večino njegove tehnike v manjšem ohišju in seveda po občutno nižji (a še vedno ne nizki) ceni. Gre za aparat, ki nadaljuje tradicijo Nikonovih aparatov serije 8 (denimo D850), torej aparatov, ki imajo zaradi razmerja med zmogljivostjo in ceno občutno širši krog potencialnih kupcev kot najdražji modeli.

Osrednja fotografska tehnika, torej tipalo polne velikosti, ostaja enako kot pri Z9. To je dobra novica, saj gre za odlično tipalo visoke ločljivosti 45,7 megapike (MP). Občutljivosti gredo od ISO 64 do 25.600 v standardnem načinu in od ISO 32 do 102.400 v razširjenem. Ločljivost videoposnetkov gre do 8 K pri 60 slikah na sekundo, seveda so na voljo tudi nižje ločljivosti v kombinaciji z večjimi hitrostmi (denimo 4 K pri 120 slik na sekundo).

Ob odličnem tipalu velja omeniti tudi vgrajeno optično stabilizacijo, ki lahko deluje tudi v navezi s stabilizacijo, vgrajeno v nekatere objektive. Pod črto to pomeni, da dobimo res zmogljivo stabilizacijo za fotografijo iz roke tudi pri manjših hitrostih zajema. Tudi hitrost zaporednega zajema je odlična, do 20 slik na sekundo pri polni ločljivosti v formatu RAW (30 v JPEG), in to do kar 1.000 fotografij. Poudariti je treba, da to velja le pri uporabi kartic CFexpress ustrezne hitrosti. A tudi hitrost 120 slik na sekundo (FPS) pri ločljivosti 11 MP je za nekatere uporabnike zelo zanimiva. Denimo za šport, kjer je ujetje pravega trenutka pomembnejše od visoke ločljivosti.

Še eno področje, kjer lahko pohvalimo model Z8, je samodejno ostrenje. Sistem je enak kot pri omenjenem Z9 in je eden najboljših, tako po hitrosti kot po natančnosti, kar smo jih kdaj srečali pri brezzrcalnih aparatih. Ponudi tudi obilico nastavitev in možnosti, s katerimi prikrojimo delovanje sistema glede na naše zahteve.

Lani smo preizkusili Nikonov za zdaj najdražji in najzmogljivejši model Z9. Novinec prinaša večino njegove tehnike v manjšem ohišju in seveda po občutno nižji ceni.

Kot rečeno, je ohišje zelo podobno kot pri Z9, glavna razlika je odpravek vgrajenega portretnega držala na spodnji strani, je pa to na voljo kot dodatek. S tem se seveda zmanjša razpoložljivi prostor za dodatni akumulator, je pa zato aparat lažji in manjši. Vseeno je ta daleč od majhnega ali lahkega, skupaj z baterijo, brez objektiva, namreč tehta slab kilogram.

Ohišje je zelo kakovostno, z zatesnitvijo tudi zaščiteno pred vdorom prahu in vremenskimi vplivi, če uporabljamo enako zatesnjene objektive. Roki se dobro prilega, držalo na desni strani je veliko in več kot dovolj široko, v njem najdemo dve reži za pomnilniški kartici – eno za hitre kartice CFexpress, drugo za bolj klasične SD (UHS-II). Zaslon je nameščen na tečaje in ponuja nagib ter nekaj premika levo in desno, ne pa tudi vrtenja. Digitalni okular je odličen, velik in svetel, v primerjavi s konkurenco pa tudi med odzivnejšimi.

Tako kot pri Z9 tudi tu ni več fizičnega zaklopa. Dobrodošla lastnost brezzrcalnih aparatov je povsem neslišno delovanje, po želji pa lahko vključimo (digitalni) zvok zaklopa – denimo Soft, ki ga v večini primerov sliši le uporabnik, ne pa tudi okolica. Ostaja pa slabost brezzrcalnikov v primerjavi z modeli DSLR − poraba energije. Po uradnih podatkih lahko z eno baterijo računamo le na 340 fotografij. S pravimi nastavitvami, predvsem z izklopljenim glavnim zaslonom, lahko pridemo tudi do višjih vrednosti (po naši oceni okoli 500 fotografij), a vseeno priporočamo nakup nekaj rezervnih baterij.

Pri Monitorju sicer redko omenjamo objektive (gre pač za analogno opremo ;) ), tokrat pa bi jim vseeno namenili nekaj besed. Ob aparatu smo imeli priložnost preizkusiti dva objektiva – klasični hitri zum 24–70 mm F2,8 ter vrhunski portretni objektiv 85 mm F1,2. Zadnji je za tiste, ki radi delamo s fiksnimi objektivi, prava poezija, saj ponudi res odlično zamegljenost ozadja ob zelo dobri ostrini. Ker gre v obeh primerih za objektiva, namenjena aparatom s tipalom polne velikosti, seveda nista ne majhna ne ravno lahka, a vseeno oba ponudita res dobro izkušnjo in odlično kakovost izdelkov. Cene pa so temu primerne – zum objektiv velja 2.600 evrov, omenjeni fiksni pa 3.350 evrov.

Bolj velja poudariti, da so pri Nikonu dobro zapolnili nabor razpoložljivih objektivov za svoj sistem Z. Na voljo je bolj ali manj vse, kar bi si želeli, od zum objektivov različnih goriščnih razdalj ter zaslonk do klasičnih fiksnih objektivov, ob tem pa tudi vedno več objektivov tretjih proizvajalcev.

Novi Nikonov Z8 je eden najboljših fotoaparatov tega trenutka. Ponudi vse glavne lastnosti trenutno najzmogljivejšega Nikonovega modela Z9 v manjšem in lažjem ohišju po približno četrtino nižji ceni. Seveda je tudi Z8 daleč od cenejšega aparata, a je cena glede na konkurenco vseeno razumna. Sodeč po spletnih virih, gre za enega najbolj priljubljenih aparatov zadnjih mesecev.

Nikon Z8

Kaj: Digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Ločljivost: Do 8.256 × 5.504.

Tipalo: Efektivno 46 milijonov pik.

Velikost in vrsta tipala: 35,9 × 23,9 mm, CMOS

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 4.599 EUR (ohišje)

Za: Ločljivost, hitrost, samodejno ostrenje, kakovost fotografij in videa, kakovost izdelave.

Proti: Cena, velikost in teža.