Mega oblak
Ko smo februarja primerjali storitve za oblačno hrambo podatkov, smo za las zgrešili Mego. Januarja je praznovala prvo obletnico, a je bila še v beta različici. Šele konec meseca so izdali odjemalca za Windows, Linux in Mac OS X pa nanj še vedno čakata. Aplikacije za Android, iOS in BlackBerry so že izšle.
Moderni uporabniški vmesnik na spletni strani
Mego je nekdanji lastnik Megauploada Kim Dotcom ustanovil točno na prvo obletnico aretacije in zaprtja prejšnje. Ta je delovala kot spletna hramba, a so jo ljudje raje uporabljali za souporabo avtorsko zaščitenih vsebin. Mega je velik korak naprej, tako v smislu funkcionalnosti kot tudi prijaznosti do uporabnika in zakonitosti, a nad njo visi temna zgodovina Megauploada.
Mega stavi na šifriranje. Zaradi prisluškovanja je to tržna niša, ki jo izrabljajo s šifriranjem, preden se podatki prenesejo v oblak. Tako nihče razen uporabnika ne more videti podatkov. Če je kdo še posebej paranoičen, lahko namesti vtičnika za Chrome ali Firefox, ki varnost še povečata. Tako trdi Mega, preveriti pa tega ne moremo. Slabost je precejšnja poraba procesorske moči pri prenašanju datotek v oblak in iz njega, kar se pozna na šibkejših napravah.
Vsak uporabnik po registraciji dobi 50 GB prostora in 10 GB prenosa podatkov v petih urah. Uporabniški vmesnik je zelo pregled in intuitiven. Če imamo podprt brskalnik (Firefox, Chrome ali Opera, delno pa IE in Safari), lahko datoteke v oblak prenesemo v brskalniku kar z metodo povleci-spusti. Ko pa nameščamo krajevnega odjemalca, nimamo kaj dosti možnosti. Sinhronizacijska mapa je vedno Mega v Mojih dokumentih, od tam je ne moremo prestaviti. Če z miško kliknemo kakšno drugo mapo, vidimo na menuju možnost Naloži v Mega, kar izbrani element le prekopira v mapo Mega. V odjemalcu lahko nastavimo le jezik, omejitev pasovne širine, posredniški strežnik in izjeme pri sinhronizaciji. Nekoliko več možnosti imamo na spletni strani, kjer so ličen pregled profila, podatki o stikih, zgodovina dostopa in nastavitve videza in hitrosti. Odveč je poudariti, da Mega podpira hranjenje izbrisanih datotek in starejših različic prepisanih.
Hitrost prenosa smo izmerili enako kot februarja (dobrih tisoč datotek v skupni velikosti 400 MB) in dosegli 622 kB/s iz oblaka in 748 kB/s navzgor, s čimer zaostaja le za Dropboxom in prehiti vso drugo konkurenco. Toda če Megi namesto obilice drobnih, nekajdesetkilobajtnih datotek oprtamo velike, nekajmegabajtne datoteke, se hitrost prenosa povzpne vse do zmogljivosti linije (100 Mb/s). V resničnosti je svet nekje vmes.
Ob kliku datoteke v mapi Mega dobimo možnost kopiranja povezave s ključem ali brez njega. Za dostop iz brskalnika moramo prejemniku seveda poslati oboje. Velika pomanjkljivost je, da dostop ni mogoč iz nepodprtih brskalnikov.
Mega je torej primerna za uporabnike, ki potrebujejo veliko prostora in enostavno aplikacijo, ki deluje, a nima preveč nastavitev, obenem pa bodisi nimajo občutljivih podatkov bodisi zaupajo šifriranju na strani. Pa seveda Linuxa ali Maca ne smejo imeti.
Mega
Spletna shramba.
Kje: www.mega.co.nz
Brezplačno: Do 50 GB.
Cena: 500 GB–10 USD/mesec, 2 TB–20 USD/mesec, 4 TB–30 USD/mesec.
Podpira: Windows, iOS, Android, BlackBerry.
✓ Enostavnost rabe, veliko prostora, hitrost prenosa v oblak, slovenščina, šifriranje, ni omejitve velikosti datotek.
✗ Velika obremenitev procesorja med sinhronizacijo, nedostopna stran na nepodprtih brskalnikih, ni aplikacije za Mac OS X in Linux, mračna zgodovina Megauploada.