Objavljeno: 23.2.2021 | Avtor: Dominik Cigala | Monitor Marec 2021

Legende - IBM, prvi zvezdnik tehnologije

Zgodovina mednarodnih poslovnih strojev (International Business Machines Corporation) je polna zanimivih zgodb in markantnih osebnosti. Med njimi je najpomembnejša pot moža, ki je zaznamoval prvih štirideset let podjetja, katerega ime s(m)o v osemdesetih letih prejšnjega stoletja enačili z osebnim računalnikom. Kot so adidaske le ene, je PC IBM-ov.

Thomas J. Watson je kot prvi zvezdnik poslovnega sveta tlakoval pot vsem Jobsom, Gatesom, Muskom in drugim sodobnim današnjikom.

Thomas J. Watson se je rodil 17. februarja 1874 v mestu Campbell blizu New Yorka, kjer se je prvih 29 let dobesedno iskal. Imel je dobre ocene, a bil brez posebnega talenta. Sošolci in prijatelji so ga imeli radi, imel je materinsko toplino. Po končanem šolanju se je zaposlil kot učitelj in delo opustil po zgolj dnevu službovanja. Bolj ga je privlačila prodaja, zato se je vpisal v enoletno usposabljanje šole Miller v Elmiri. Najprej se je poskusil v vlogi računovodje, nato nadaljeval kot trgovski potnik. Ko je prodajal šivalne stroje za podjetje Wheeler and Wilson, se je nekega dne tako napil, da so mu ukradli vso robo. Podjetje ga je odpustilo, Watson pa je spoznal, da pijača in posel ne gresta skupaj. V življenju ni več popil niti kapljice alkohola.

Svojo pot je Watson začel s prodajo mehanskih blagajn, ki so znale beležiti prodajo in blagajnikom otežile krajo.

Med iskanjem svojega poslanstva je Watson odprl mesnico, kjer se je prvič srečal z mehansko blagajno, ki ga je tako navdušila, da se je sklenil zaposliti pri njenem proizvajalcu. Znanca pri podjetju NCR (National Cash Register) je tako dolgo klical, da se ga je ta končno usmilil. Dobri rezultati so ga postavili na radar alfe in omege podjetja, leta 1903 ga je k sebi poklical John H. Patterson in mu predstavil zanimiv načrt. Prodajo blagajn so podjetju zmanjševali prodajalci rabljenih izdelkov, zato naj bi Watson s skritim blagoslovom NCR ustanovil svoje podjetje, ki bi z umetno nizkimi cenami uničilo tekmece. Watson ni razmišljal dolgo. Še isti večer, ko mu je umrl težko bolni oče, je sprejel ponudbo, odločen, da bo njegovo življenje pustilo v svetu drugačen pečat.

Prodaja rabljenih blagajn mu je šla odlično od rok, običajno je odprl lokal blizu tekmeca, mu prevzel posel, ga odkupil in dvignil cene. Čeprav Watsonu ni bilo ukazano, da dela dobiček, je bil izplen odličen. Patterson ga je vrnil v matično podjetje, kjer je hitro splezal po hierarhični lestvici vse do mesta desne roke velikega vodje. Kazalo je, da bo Watson tisti, ki bo zamenjal trdo roko muhastega Pattersona, nakar je bilo leta 1912 podjetje in z njim večina vodilnih delavcev obtoženo izkoriščanja monopolnega položaja ter sumljivih poslovnih prijemov, ki so zatirali konkurenco. Vsem, s Pattersonom in z Watsonom na čelu, je grozila celo zaporna kazen. Udobno življenje z nosečo ženo, za kar se je vse od svojega rojstva tako trudil, je bilo ogroženo in Watson se je v tistem trenutku za vedno spremenil. Materinska toplina je izginila. Nadomestila jo je trdota, ki je kasneje ustoličila prvega pravega zvezdnika v poslovnem svetu.

John H. Patterson je Watsona dvignil v višave ter ga nato enako sunkovito tudi odvrgel. In bil v končni fazi posredno zaslužen za kasnejši uspeh podjetja IBM.

NCR in člani vodstva so bili spoznani za krive. Nato je udarila še ena katastrofa. Leta 1913 je Dayton, kjer je bil tudi sedež podjetja, prizadela velika poplava. V težkih razmerah se je Patterson javnosti predstavil kot rešitelj, zgradbo, ki je bila više od drugih v mestu, je uporabil za reševanje ljudi in premoženja. Kljub temu da so mu drugi pri dobrodelnosti pomagali, je sklenil prekiniti stike s soobtoženci iz sodnega procesa in obdržati novopridobljeno brezmadežnost. Med žrtvami je bil tudi Watson, ki se je konec leta 1913 znašel brez službe. Watson je do konca svojega življenja trdil, da je dal odpoved sam.

Watson nadaljuje pot v podjetju CTR, katerega osrednji izdelek so tabelirni stroji.

Z zaporom nad glavo, dojenčkom in ženo se Watson s trebuhom za kruhom preseli nazaj v New York, kjer je med iskanjem službe pri štiridesetih naletel na Charlesa Ranletta Flinta, ki mu je ponudil delovno mesto in za vedno spremenil življenje. Ter spisal zgodovino! Prijatelj predsednikov in znani poslovnež je želel z združitvijo podjetij ITR (International Time Recording Company), ki se je ukvarjalo z napravami za beleženje delovnega časa, Computing Scale Company of America, ki je izdelovalo računske tehtnice, ter Tabulating Machine Company s tabelarnimi stroji, rešiti zgrešene investicije preteklih let in zagnati posel, za katerega je bil prepričan, da ima svetlo prihodnost. Rodilo se je podjetje CTR (Computing-Tabulating-Recording Company). Flintov načrt je spodletel, dolgovi so bili preveliki, sprti direktorji podjetij pa nesposobni, da bi jih pokrili. Leta 1914, ko je obupno potreboval nekoga, ki bi delil njegovo vizijo, je skozi njegova vrata vstopil Watson.

Ime podjetja Computing-Tabulating-Recording Company Watsonu ni všeč, zato ga spremeni v International Business Machines ali kratko IBM.

Watson se je takoj izkazal za terno. Na podlagi bogatih izkušenj je v novem podjetju nadaljeval nagrajevanje prodajnikov, osredotočanje na večje stranke, medtem ko je manjše prepustil drugim, vzbujanje ponosa pri zaposlenih in podobno. Iz NCR je prinesel tudi slogan, ki sta si ga izmislila s Pattersonom, a se je v zgodovino zapisal šele pri CTR. Mantra podjetja THINK je vseskozi spremljala razvoj IBM in ni ga bilo človeka, ki ne bi razmišljanja na vsaj eni točki v življenju povezal z rastočim podjetjem. Za tiste čase je bila strategija revolucionarna, delo v podjetju je postalo splošna kultura, med zaposlenimi so se tkale prijateljske vezi. Sodelavci so pod okriljem podjetja skupaj ukvarjali s športom, z družinami hodili na izlete, se šolali in na koncu imeli toliko skupnih dejavnosti, da si še danes težko predstavljamo. Watsonu ime Computing-Tabulating-Recording Company nikoli ni bilo všeč, zato ga je postopoma zamenjal. Najprej je preimenoval kanadsko poslovalnico, potem je isto ime uporabil v oglaševanju, da bi leta 1924 njegov otrok končno zasijal pod drugimi tremi črkami – IBM.

Podjetje je s konstantnim tokom inovacij smelo raslo, zaposleni so za ideje prejemali denarne nagrade, podjetje se je širilo zunaj meja ZDA. Potem je udarila velika gospodarska kriza, ki je krojila obdobje med 1930 in 1938. Watson se je z recesijo spopadel odločno. V nasprotju z drugimi podjetji ni odpuščal ali zniževal plač, temveč je zaposlil nov kader in mu povečal zaslužek. Tovarne so delale naprej in ustvarjale zalogo naprav, ki jih niso imele komu prodati. Vlada je trud nagradila z državnimi pogodbami in IBM se je prebil v ospredje ameriške industrije. Podjetje se je še naprej vztrajno širilo, pri čemer strank ni izbiralo. Med drugim se je IBM tesno povezal z nacistično Nemčijo in jo opremil s tabelarno opremo, ki je med drugo svetovno vojno služila v nečedne namene.

Prvi računalnik so splavili eno leto za podjetjem UNIVAC, a ga z boljšim plasiranjem na trg takoj prehiteli.

Med drugo svetovno vojno je IBM cvetel, namesto tabelarne opreme so izdelovali najrazličnejšo opremo za vojsko. Da ne bi po vojni naenkrat ostali »na suhem«, je Watson vseskozi širil tako paleto izdelkov kot poslovnih vezi. Za vsakim produktom je stal dobro naoljen stroj. Čeprav so prvi računalnik predstavili leto dni za podjetjem UNIVAC, so v petih letih zasedli 85 odstotkov trga. Direktor podjetja UNIVAC je takrat dejal, da ti nič ne pomaga, če imaš najboljšo past na svetu, dokler ima drugi, ki prodaja naprave za lovljenje miši, petkrat več prodajalcev kot ti. Ko je leta 1956 Watson umrl, je krmilo prevzel njegov sin. Po več kot štiridesetih letih je dobil IBM novega vodilnega človeka.

Leta 1981 IBM pod vodstvom novega direktorja Johna R. Opla izdela prvi PC. In zgodovina se spet začne pisati.

Thomas J. Watson je bil praktično nezamenljiv, prvi zvezdnik posla v časih, ko niso bila podjetja v soju luči, kot danes Apple, Google in drugi. Takrat direktorji vodilnih podjetij niso bili slavni ali plačani tako dobro kot filmski igralci. Watson je bil oboje in strah pred novim vodstvom je bil upravičen. Velike čevlje očeta je Thomas J. Watson mlajši vseeno dobro zapolnil. Nadaljeval je zastavljeno usmeritev in IBM je kot po tekočem traku pisal zgodovino naprej. Leta 1957 je izdal jezik FORTRAN in sprožil revolucijo na področju programiranja, sedem let kasneje družino računalnikov System/360 z medsebojno združljivo strojno opremo, opremil vesoljska plovila ameriške agencije NASA, leta 1970 svetu predstavil podatkovne zbirke ter leto kasneje prepoznavo govora. Nakar je leta 1981 krmilo podjetja prevzel John R. Opel in svet okužil z računalniki PC. In nikoli ni bilo nič več tako kot prej.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

WgtTlaQnT-o

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji