Le en klik stran
Spletno okolje je ponudilo udoben dom številnim aplikacijam, s povečano priljubljenostjo oblaka in novimi, mobilnimi odjemalci, pa se priljubljenost najrazličnejših spletnih programov še povečuje. A po drugi strani je splet tudi ogrožen, saj si številna podjetja želijo razvijalce in uporabnike pritegniti v svoj bolj zaprti svet.
Ključ je seveda v vmesniku. A ne le uporabniškem, vsaj enako, če ne bolj, je pomemben tudi programerski vmesnik, priljubljeno poimenovan s kratico API. O spletu se dolgo ni razmišljalo kot o programerski podlagi, toda s številnimi inovacijami, ki so začele prehitevati druga drugo predvsem po dokončnem zlomu monopola Internet Explorerja, je vse bolj očitno, da je splet novega rodu treba tudi programirati. In nabor orodij, ki so spletnim programerjem na voljo, še nikoli ni bil večji. Vendar je še daleč čas, ko bo mogoče vsako "tradicionalno" aplikacijo uspešno presaditi tudi v spletno okolje. Oglejmo si za zgled le e-pošto. Google je pred dnevi začel ves srečen razglašati, da je zdaj v e-sporočilo, ki ga sestavljamo v spletnem vmesniku Gmaila, mogoče dodati sliko tudi s tehniko povleci in spusti. Da, piše se leto 2010, spletni vmesnik pa je omogočil eni najbolj priljubljenih aplikacij za delo z e-pošto, tudi preprosto dodajanje slike. OK, reč zaenkrat deluje le v Googlovem brskalniku Chrome, a kmalu pride tudi v druge. Če bi stvar pogledali površno, bi se seveda lahko le z nasmehom obrnili stran, vendar je Gmailu tudi s temi pomanjkljivostmi uspelo v minulih letih prepričati skoraj dvesto milijonov uporabnikov, da ga vsak dan uporabljajo, marsikdo celo kot izključni odjemalec za e-pošto. Ker je spletna aplikacija, nevidno povezana z mogočnim oblakom, prepriča s povsem drugimi kvalitetami, kot je pač odsotnost preprostega vstavljanja slik v sporočilo. Ravno zdaj se kuha še cel kup novih tehnologij in prijemov, ki bodo raven spletnih programov dvignili še veliko više. Veliko je prinesel že skupek tehnologij, znan pod krovnim imenom HTML5, ki so osvojile že praktično vse pomembnejše spletne brskalnike, a vse skupaj bodo v prihodnosti le standardizirano lepilo okrog veliko zmogljivejših storitev, ki bodo programerjem aplikacij prihodnosti na voljo v oblaku.
Pohod spletnih tehnologij je bil zaenkrat nezaustavljiv, čeprav včasih počasen, vendar se moment za spletom le povečuje, predvsem zato, ker je odprt. Srž vsega je povezljivost, ki jo omogoča preprosta domislica - univerzalen, jasen naslov, ki ga lahko pripnemo ne le poljubnemu objavljenemu podatku, temveč tudi različnim storitvam. A kljub temu so na vseh straneh prisotni poizkusi, kako splet zajeziti, ga ograditi ali celo zaobiti. Microsoft je po dolgih letih nezakonitega izrivanja konkurence, zanemarjanja razvoja in izkrivljanja spletnih standardov zdaj spet postal zagovornik odprtega spleta, zaenkrat sicer še brez izdelka, ki bi to, javno izpričano spreobrnjenje še udejanjil. Apple se na drugi strani obnaša precej razdvojeno. Splet jim je pomemben in zanj so celo prispevali ključne tehnologije, saj je njihov odprtokodni projekt WebKit srce čedalje večjega števila sodobnih brskalnikov in s prihajajočim ChromeOS tudi nezamenljiv del operacijskih sistemov za oblak. A kot razvojna podlaga za programerje je zanje nezanimiv, saj prisegajo na vrhunsko estetiko, ki jo omogoča njihova lastniška razvojna podlaga, Cocoa Touch. Ker dajejo prednost lastnemu razvojnemu okolju in ljubosumno ščitijo lastne revolucionarne mobilne ponudbe, so se sporekli celo s svojimi nekdaj največjimi zavezniki, kot sta podjetji Adobe in Google. Adobe medtem po nakupu Macromedie že dolgo časa želi vzpostaviti lastno izvajalno okolje flash kot nadomestek za spletne pomanjkljivosti.
In prav tu je Applova zgodba najbolj zmedena. Medtem, ko si na vse načine želijo zamenjati Flash s tehnologijami, ki jih prinaša precej dobro standardizirani HTML5, za razvijalce, ki želijo optimalno izkoristiti njihove priljubljene mobilne naprave, ponuja, ne - zapoveduje! - uporabo edino lastnih razvojnih orodij. Še več, tudi če izdelek pripravimo povsem po njihovih navodilih, je še vedno nevarno, da jo bo zaradi kakšnega obskurnega razloga Apple preprosto zavrnil ali dolge mesece "preučeval" njeno skladnost z ohlapno spisanimi pravili, kot počne z Googlovo aplikacijo Voice, ki ponuja poceni telefonijo prek omrežij IP. Google je sicer dolgotrajno šikaniranje preskočil s ponudbo spletnega nadomestka, ki je sicer izjemna aplikacija, vendar se ne more kosati s povsem domorodno različico. Apple tako kljub izvrstnemu spletnemu brskalniku in povsem odprti spletni poti, prek katere lahko npr. na iPadu konzumiramo tudi vsebine, od katerih nas Steve Jobs sicer želi "osvoboditi", še vedno ne ponuja tudi spletnim razvijalcem, da bi izkoristili vse zmožnosti zelo privlačne strojne opreme.
Povsem drugače pa so se odločili pri zdaj že prevzetem Palmu. Njihov webOS je pokazal, da je spletne tehnologije mogoče izkoristiti tudi za razvoj prvovrstnih aplikacij. Palm je preprosto dodal vmesnike v javascriptu, ki so odprli pot do vseh potrebnih storitev sistemske programske opreme in spodaj ležečega hardvera. Mimogrede - nekaj podobnega ponuja PhoneGap, ki razvija rešitev za spletne programerje, ki tudi javascriptu odškrne vrata do stikov, zvoka, pospeškomera in drugih dobrot sodobnih mobilnih naprav s sistemi iPhone OS, Android, Symbian, Blackberry in tudi Palm. Res, Palmov trud določenim zvrstem programske opreme, predvsem igram, ni ponujal zadosti visokih odzivnih časov, da bi bilo mogoče razviti zares privlačne igre, a tu gre bolj za neučinkovit drobec v prvih različicah, ki bi za novega lastnika, Hewlett Packarda, morale biti visoka prioriteta, če je resen v svojih napovedih, da bo webOS uporabili v številnih napravah, ki še prihajajo. Za HP je lasten operacijski sistem vsekakor ključen in le resna investicija vanj ga lahko izvije iz kroga poražencev, ki lahko le še s klestenjem cen na svoji brezoblični ponudbi klonov sistemov Wintel ohranjajo zanimanje potrošnikov. Z uspešno in iskreno posvojitvijo webOS lahko ubijejo dve muhi na en mah: dobili so sodoben, lasten, prilagodljiv sistem in možnost, da gradijo na odprtih standardih povezanega sveta.
Splet ni tukaj, da bi ga kdo lahko zaobšel. Njegova osnovna moč je odprtost in nobena od zaprtih podlag, ne glede na morebitno trenutno priljubljenost, na daljši rok preprosto nima možnosti. Vsaj dokler ne dobimo česa še bolj odprtega, kar pa bo skoraj gotovo le nadgradnja tega, kar imamo zdaj.
Ravno zdaj se kuha cel kup novih tehnologij in prijemov, ki bodo raven spletnih programov dvignili še veliko više.
