Kolesje industrije 4.0 se vrti s polno močjo

Industrija, tako njen proizvodni kot prodajni del, se pospešeno spreminjata. Vse z namenom, da bi ugodila vedno novim zahtevam strank.

Podjetja se morajo čim prej soočiti z novimi pričakovanji in željami strank oziroma končnih uporabnikov. Ljudje si želijo najnovejših izdelkov, izdelanih z največjo kakovostjo, če je mogoče, še ukrojenih po meri in po razumni ceni. Aha, pa še takoj jih želijo. Se sliši nemogoče? Morebiti pa bo tehnološki napredek v industriji, ki jo vse bolj zaznamujejo avtomatizacija, digitalizacija in (industrijski) internet stvari, temu kos. Zdaj je čas, da podjetja vprežejo podatke, vlagajo v kadre in razvijajo umetno inteligenco.

Proizvodnja ima nov zagon

Čeprav je svet zadnje desetletje proizvodnjo pospešeno selil v azijske države, to ni ugonobilo stare celine niti ZDA. Še več, zdi se, da so tista proizvodna podjetja, ki so obstala v Evropi in ZDA, postala močnejša. Saj so tudi morala biti, če so želela konkurirati državam s cenejšo delovno silo. Medtem ko celo v Evropi nekatere industrijske panoge žanjejo rekorde, tudi poročila o proizvodnji v ZDA pričajo o tem, da tamkajšnje tovarne delujejo s polnimi zmogljivostmi. Naročil je vse več, samo v ZDA so proizvajalci lani ustvarili več sto tisoč novih delovnih mest. Napovedovati, kaj bo jutri, je sicer neugodno, a analitsko podjetje MAPI pravi, da bo proizvodnja v razvitem svetu do leta 2021 še naprej naraščala s povprečno letno stopnjo rasti 2,8 odstotka.

Prisilna digitalizacija ali zaton

Digitalizacija ostaja vroča tema v proizvodnem svetu. Tovarne postajajo čedalje bolj avtomatizirane, dodajanje umetne inteligence pa bo strojem pomagalo razumeti in izvajati vse bolj kompleksne naloge. Za industrijo je pot modernizacije in doseganja konkurenčnosti jasna: na prvem tiru ostajata napredna avtomatizacija in digitalizacija. Predvsem zadnja je tista, ki bo ločila zmagovalce od poražencev, saj bo proizvajalce in njihove izdelke (ki bodo prej ali slej postali del storitev) še bolj povezala s kupci oziroma uporabniki.

Nujnost digitalnih aktivnosti tudi za srednje velika in manjša podjetja

Ker digitalizacija vedno bolj vpliva na industrijo, bo moralo tudi vse več malih in srednje velikih podjetij digitalizirati svoje poslovanje. Ker si ta težje privoščijo celovito prenovo ali preobrazbo, bomo priče postopnemu posodabljanju poslovanja, začenši z IT-okoljem in s povezanimi rešitvami ter storitvami. Najuspešnejši bodo tisti prehodi, ki bodo poenostavili poslovanje, in rešitve, ki se bodo brezšivno integrirale v okolje ter povezale obstoječe IT-vire – tako sisteme, aplikacije kot podatke.

Prihajajo dodatni industrijski standardi na področju varnosti

Večji kibernetski napadi na industrijski sektor bodo tudi letos neizogibni in lahko ogrozijo poslovanje podjetij, povzročijo veliko škodo in celo vodijo do izgub človeških življenj. Industrija zato poziva k dodatnim industrijskim standardom na področju kibernetske in informacijske varnosti. Odpiranje proizvodnih okolij navzven, v internet stvari, v katerem bo že prihodnje leto »žvrgolelo« več kot 20 milijard naprav, namreč prinaša veliko dodatnega tveganja. Na pomoč bo znova priskočila tehnologija, saj tudi umetna inteligenca v službi varnosti skrbi za hitro odkrivanje anomalij v omrežjih in sistemih ter blokiranje napadalcev. Da bi digitalizacija v industriji lahko napredovala z začrtanim tempom, mora najprej obstajati zaupanje znotraj velikih ekosistemov. Za doseganje tega cilja naj bi poskrbela pobuda Listina zaupanja (angl. Charter of Trust), ki bo pospešila dialog na svetovni ravni in obravnavala prizadevanja industrije za zmanjšanje tveganja kibernetskih napadov.

V iskanju nove generacije delavcev

Manko talentov in znanj bo še naprej ustvarjal pritisk na industrijska okolja. Tovarne prihodnosti si bodo morale prav tako odgovoriti na dodatno ključno vprašanje: kako navdihniti ljudi, da si bodo izbrali proizvodnjo kot svojo kariero? Digitalizacija bo svoje delo lahko opravila na področju kadrovanja in iskanja najprimernejših zaposlenih. Digitalna preobrazba se mora torej osredotočiti tudi na ljudi, iskanje talentov, delavcev z ambicijami in usposabljanje že zaposlenih. Nevarnosti na tem področju pa predstavljajo manj prilagodljiva okolja, ki želijo na vsak način ohraniti status quo in se izogniti spremembam v delovni sili ter kulturi zaposlenih.

Danes so na trgu dela že prisotni tudi milenijci. Zanje sta digitalna tehnologija in programska oprema prihodnost. To pa je hkrati odlična priložnost, da proizvodna okolja začno ustrezno digitalno preobrazbo, ki bo upoštevala tudi ljudi. Tehnologija ne bo nikoli v celoti nadomestila človeških sposobnosti. Je pa res, da bodo ljudje v tovarnah prihodnosti imeli drugačne vloge in orodja, ki jim bodo omogočala izdelavo še boljših izdelkov, ob tem pa bodo opravljali delo, ki jih bo bolj veselilo ter izpopolnjevalo.