Kako kupiti telefon
Običajen pametni telefon je po strojni opremljenosti enak računalniku izpred nekaj let. Ker ga imamo vedno s sabo, nam je močno produktivno orodje vseskozi na razpolago. Računalniki so nas naredili učinkovitejše, zakaj nas ne pametni telefoni?
Glavno vprašanje, ki se ob stotinah milijonov pametnih naprav in enaki (če ne manjši) produktivnosti poraja, je, ali ni morda vsega preveč? S sabo nosimo igralno konzolo, spletno postajo, glasbeno skrinjico, poštni nabiralnik, navigacijski sistem in še kaj bi se našlo. Prevečkrat izberemo telefon, ker je naphan z zmožnostmi, nazadnje pa uporabljamo zgolj pet odstotkov strojne in programske opreme. Položaj spominja na razmerje moči pri urejevalnikih besedil, kjer je Microsoftov Word še vedno vodilni, čeprav nas večina uporablja le peščico priloženih funkcij, ki bi jih zlahka pokrivala poljubna brezplačna alternativa. Podobno kot pri tablicah je najpomembneje, da vemo, kaj od pametnega telefona zahtevamo.
Izbor pametnega telefona je na prvi pogled zelo podoben odločitvi o tabličnem spremljevalcu. Operacijski sistemi so skoraj vsi enaki, imajo iste aplikacije, prednosti in slabosti. Načeloma ne razlikujejo med telefonom in tablico. Za nameček je pametno imeti obe napravi znotraj istega tabora, da ne kupujemo aplikacij dvakrat in se ne lovimo med delom z uporabniškim vmesnikom. Žal se v praksi izkaže, da se kupci pametnih telefonov ne odločajo na podlagi strojne opremljenosti. Ob nakupu dostikrat spregledajo celo všečno oblikovanje in uporabnost priloženih aplikacij, saj tempo, s katerim aparati letijo s prodajnih polic, diktirajo mobilni operaterji, zato se prodajni podatki za različne telefone tako zelo razlikujejo od države do države. Če bo največji mobilni operater v državi ob vezavi spustil ceno najboljšega modela finske Nokie na en evro, bo njegova uspešnost čez noč večja od na primer Samsungovega prvaka, pa čeprav se korejec po svetu prodaja kot vroče žemljice, skandinavskega telefona z Okni pa kljub odličnosti nihče noče.
