Intervju - Kariera v IT

Tako kot je Charles Babbage za svoj računski stroj potreboval Ado Lovelace, da je spisala program zanj, tako tudi IT-svet potrebuje programerke. In podobno, kot je bila Ada matematičarka, je matematičarka tudi tokratna intervjuvanka Tanja Plavec. Pisanje abstraktnih algoritmov morda povzroča težave mnogim programerjem, ampak ne Tanji. To je njen svet, svet matematike in logike. Njen svet pa niso samo številke, pač pa predvsem njena družina. Kako vse to usklajuje ter kako je zajadrala v IT-svet?

Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijevcev« in strokovnjakov s področja računalništva.

Tanja Plavec je programerka, ki je v IT vstopila skozi vrata uporabne matematike. Delati je najprej začela kot študentka, kasneje pa po opravljanju različnih del in menjavi nekaj delodajalcev ostala pri podjetju CGS Labs, kjer se ukvarja s programiranjem za okolje CAD in ji znanje matematike še kako prav pride.

Kateri so bili vaši sanjski poklici v otroštvu? Kaj ste si želeli postati?

V otroštvu sem želela biti astronavtka ali detektivka. Nič presenetljivega za otroka, vendar mi je želja po odkrivanju novih področij in raziskovanju še vedno blizu.

Kdaj ste začutili, da bi lahko delali v IT-industriji, in kateri je bil vaš prvi korak na tej poti?

Proti koncu študija matematike sem morala najti redni dohodek. Iskala sem področja, kjer bi lahko delala s pridobljenim znanjem. Všeč so mi bili analiza, diskretna matematika, računalništvo. Prijavila sem se na nekaj razpisov, ki sem jih našla na spletu, in zelo hitro dobila ponudbo za sodelovanje.

Kakšna je bila pot do vaše prve zaposlitve? Kaj je bilo na njej najtežje?

S podjetjem sem najprej začela sodelovati prek študentskega dela. Bili so eni prvih v našem okolju, ki so ponujali storitve varne elektronske hrambe dokumentov in digitalizacije poslovnih procesov. Pri njih sem opravljala različna dela, kot so uporabniško testiranje aplikacij in posodobitev uporabniških navodil, odkrivanje napak ob pomoči razhroščevanja kode, šolanje uporabnikov. Spoznala sem se tudi s pripadajočo zakonodajo na tem področju.

Po enem letu so mi ponudili redno zaposlitev. Vzpostavili so novo enoto podpore uporabnikom in mi dodelili njeno vodenje, poleg tega pa sem v delo uvajala nove zaposlene. Zaradi poznavanja delovanja tako namizne kot spletne različice aplikacije ter administratorskega modula sem sodelovala tudi pri pripravi specifikacij njenega nadaljnjega razvoja in vpeljavi pri strankah. Takrat so bili to večinoma banke in zavodi. Opravljala sem pa tudi druga dela – od popisov internih procesov do priprave predlogov za njihovo optimizacijo.

Večjih težav na tej poti nisem imela. Matematičnega znanja sprva pri svojem delu nisem veliko potrebovala, so mi pa zelo prav prišle vrline, ki sem jih pridobila med študijem – način spopadanja z izzivi, vztrajnost, analitičnost, natančnost.

Ali so programerski izzivi zaradi vaše matematične izobrazbe lažji ali težji? Zakaj?

Pri delu mi zelo prav pridejo poznavanje objektnega programiranja, podatkovnih struktur in algoritmov, analitični pristop, iskanje generičnih vzorcev, robnih problemov. Ob pomoči teh znanj mi je lažje pripraviti arhitekturo novih rešitev in jo nato tudi ustrezno implementirati.

Pri trenutnih nalogah mi zelo prav pride tudi znanje linearne algebre. Za razvoj rešitev upravljanja vozil v okolju CAD je veliko lažje, če imaš prostorsko predstavo in so ti domači transformacije, matrike, vektorji ter vse pripadajoče lastnosti in operatorji med njimi.

Kot ženska in mama ste v tem pretežno moškem poklicu verjetno kar osamljeni. Kako usklajujete družinsko in poklicno življenje?

Področje IT je zelo široko in v različnih obdobjih mi je uspelo najti poklice, ki so mi bili takrat blizu in niso preveč posegali v moje zasebno življenje. Delo programerke mi omogoča ravno pravo mero fleksibilnosti in intelektualnih izzivov.

Kakšen je vaš način pridobivanja znanja o novih tehnologijah? Prisegate na knjige, spletne vodnike, dokumentacijo?

Odvisno od znanja, ki ga potrebujem. Za delo s knjižnicami in shemami uporabljam dokumentacijo in promocijski material, za programske jezike in spoznavanje dobrih programerskih praks spletne vodnike, za vsebinske inženirske izzive pa največkrat spletno dostopne knjige in članke.

Na kakšen način se lotevate težkih problemov?

Težje izzive najprej poskusim razbiti na več manjših, nato poskušam najti povezave z že obstoječimi rešitvami, tako da je potreben čim manjši poseg za implementacijo.

Ali lahko izpostavite katerega od vaših najtežjih izzivov na vaši poklicni poti ali pa pri delu?

Eni težjih nalog sta bili izdelava 3D-modela gibanja poljubnega vozila po poljubni 3D-površini znotraj okolja CAD in izdelava 3D-ovojnice vozila vzdolž te poti.

Ali imate za naše bralce, ki se morda šele odločajo o karieri v IT, imate kakšen nasvet, kako naj najdejo svojo pot in kako naj se lotijo tega ogromnega zalogaja?

Nekje je treba začeti. Najlažje je tam, kjer smo najmočnejši in imamo največ predznanja. Z analizo trga se hitro ugotovi, kateri poklici in znanja so trenutno aktualni. Predvsem pa se na razpise lahko prijavimo, četudi ne ustrezamo vsem kriterijem, saj lahko vsak razgovor služi tudi kot spodbuda za odkrivanje novih znanj. Področje IT pa z nekaj kreativnosti omogoča tudi samostojno poklicno pot.

Naštejte pet aplikacij, brez katerih bi v življenju težko shajali!

­ spletni brskalnik brez oglasov

­ koledar

­ aplikacije za sporočanje

­ aplikacija za – telefoniranje

­ pregledovalniki dokumentov, najrazličnejši