AMDjevo novo orožje

Objavljeno: 29.6.2010 | Avtor: Matjaž Jeruc | Kategorija: Izvidnica | Revija: Junij 2010 | Teme: preizkus, procesor

Šestjedrni procesorji so začeli svoj križarski pohod: po Intelu so postavili na ogled svoje mišice tudi v Advanced Micro Devices. Paketa z novima procesorjema sta na prvi pogled nadvse podobna konkurenčni Intelovi seriji Core. Dokaz, da AMD priznava primat svojemu najhujšemu konkurentu? Preverili smo.

AMD bo novo zasnovo jedra s kodnim imenom Thuban tržil pod že dobro znano blagovno znamko Phenom II, oznaka X pa že kar nekaj časa predstavlja število jeder v samem procesorju. Trenutno sta na trgu dostopna X6 modela 1090T s frekvenco 3,2 GHz (kot najmočnejši izdelek so ga krstili za Black Edition) in 1055T s frekvenco 2,8 GHz. V kratkem naj bi se na trgu znašla še 3 in 2,6 GHz šestjedrnik ter 3,0 GHz štirijedrnik.

Zasnova Thuban namenja vsakemu jedru 128 KB prvonivojskega (po 64 KB za ukaze in podatke) in 512 KB drugonivojskega predpomnilnika, vsa jedra pa si ga delijo še 6 MB na tretji ravni. Za komunikacijo s celotnim sistemom skrbi HyperTransport 3,0, katere prepustnost je ob vrhovih 19,2 GB/s (povprečno sicer 16 GB/s), sporazumevanje z delovnim pomnilnikom pa poteka dvokanalno in do največ 21 GB/s (pri pomnilniku DDR3-1333 je okrog 13 GB/s). Podpira tako PC2 (do 8500) kot PC3 (do 10600) pomnilniške module.

Poleg standardnega nabora ukazov (MMX+, 3DNow+, SSE vse do 4a) procesorji podpirajo 64-bitnost (AMD64) in virtualizacijo (AMD-V), uvajajo pa tudi lep skupek novih ali posodobljenih tehnologij. Med vsemi bomo posebej izpostavili tehnologijo Turbo CORE, ki je svojevrsten odgovor na Intelov Turbo Boost. Pospeševanje se vključi v trenutku, ko frekvence vsaj treh jeder padejo pod 800 MHz (torej niso izkoriščena, mirujejo), to pa preostalim omogoči pospešek za dodatnih 500 MHz. Pohitritve naj bi bile opazne predvsem pri programih, ki ne podpirajo uporabe več jeder ali pa ne znajo izkoristiti prav vseh. Hkrati še vedno delujejo tudi druge tehnologije za varčevanje z energijo (PowerNow!, Cool'n'Quiet), napetost se namreč le prenaša z jedra na jedro, popolnoma izklopljeno pa ni prav nobeno. To pomeni, da je preklop tehnologije Turbo CORE praktično hipen, poraba električne energije pa ni nikoli višja od deklarirane porabe šest jeder hkrati. Povsem preprosto povedano: AMDjev Turbo CORE zviša frekvence največ treh, Intelov Turbo Boost pa vseh jeder; CORE nikoli ne preseže maksimalne porabe šestih jeder, Boost pa potroši tudi več, v skladu s potrebami. Tehnologija je že privzeto vključena v vseh novih procesorjih in se bo tudi v starejših matičnih ploščah izvajala takoj po nadgradnji BIOSa.

Posebej pohvalna je odločitev AMDja, da ohrani staro podnožje AM3 in združljivost procesorja s starim čipovnim naborom 7xxG. Z novimi procesorji Thuban v mislih pa je nastalo novo vezje 890GX, ki ga v povezavi z južnim mostom SB850 priporočamo vsem morebitnim kupcem povsem novega računalnika (kdor si lasti starejšo matično ploščo, bo lahko nova procesorja z nadgradnjo BIOSa brez večjih težav pripravil do polnega delovanja). Podpira dve reži PCI Express 2.0 (2x8 ali 1x16), do 8 PCI rež, štiri reže za pomnilniške module, šest 6 GB/s vmesnikov SATA, 14 USB 2.0 in vsaj dva vmesnika USB 3.0, HD zvok in gigabitni omrežni priključek.

Na preizkusni mizi

V Monitorjevem laboratoriju smo AMDjevi novosti preizkusili z Asusovo matično ploščo M4A89GTD PRO/USB 3.0, ki se ponaša s kupom Asusu lastnih "navijalskih" tehnologij in podporo najnovejšim vmesnikom (SATA III 6 Gb/s, USB 3.0). Za dobrih 140 evrov dobimo matično ploščo, ki zna samodejno odklepati frekvence jeder procesorja in jih po potrebi naviti (Core Unlocker, deluje neodvisno od tehnologije Turbo CORE), s pomočjo stikala Turbo Key II pa lahko sprožimo samodejno optimiziranje (beri: navijanje) procesorja do ekstremnih hitrosti in še vedno stabilnega delovanja. Omenimo še funkcijo MemOK!, ki ob morebitnih težavah z združljivostjo pomnilniških modulov zgolj s pritiskom na gumb sproži samodejno usklajevanje s procesorjem in preostalim sistemom. Prav to nam je v slabi minuti odpravilo začetne zadrege ob Kingstonovem pomnilniku HyperX (4GB DDR3-1600 CL9 240), ki naj bi po navedbah izdelovalca na tej matični plošči podpiral le enokanalno delovanje Matična plošča ima integriran tudi ATI Radeon 4290 HD z enim GB deljenega pomnilnika, za hrambo podatkov pa je skrbel WDjev SiliconEdge Blue SSD zmogljivosti 64 GB.

Vse meritve smo opravili v Windows 7 Ultimate 32-bitne različice, saj nam ob tej pomnilniški konfiguraciji preizkusnega računalnika 64-bitni operacijski sistem ne bi prinesel otipljive prednosti. Preizkus smo začeli s sintetičnimi meritvami v 3DMark Vantage, kjer se je izkazalo, da je zmogljivost novih AMDjev nekaj slabša od Intelovih štirijedrnih modelov (predvsem od modelov Core i7-930 in i7-920). Večina modernih iger še vedno izkorišča zgolj jedro ali dve, v surovi moči na jedro pa AMD zaradi nekaj slabše tehnologije teže tekmuje z Intelom, kljub tehnologiji Turbo CORE . Podobno zgodbo nam pripovedujejo tudi rezultati preizkusov PCMark Vantage, kjer oba AMDja zaostajata za cenovno primerljivimi Intelovimi štirijedrniki.

Zgodba se spremeni pri preizkusih, ki zahtevajo surovo moč vseh razpoložljivih jeder in niti procesorja, torej video kodiranju X.264 in Cinebenchu 11.5. Šest AMDjevih jeder močnejšega modela se po izmerjenih rezultatih uvrsti med Intelova i7-975 in 930, X6 1055T pa med i7-930 in 920. Rezultati so lep zgled potrditve, da večnitna tehnologija vsekakor ni tako vsemogočna, kot bi radi predstavili v Intelu; štiri jedra s podporo večnitnosti so prepričljivejša od šestih "mišic" AMDja le pri bistveno dražjih procesorjih. Seveda pa moramo omeniti, da smo procesorja X6 preizkusili le na tovarniških frekvencah in ga nismo "navijali". V internetu pa že lahko najdemo poročila zanesenjakov, ki so procesorje brez večjih težav in z le malo truda "navili" na več kot gigaherz višjo frekvenco.

Poslednja sodba

Na tem mestu se moramo neizogibno vprašati, kateri procesorji so pravzaprav AMDjeva konkurenca. Gledano po številu jeder, je Intelov Core i7-980X bistveno boljši in hitrejši izdelek, ki AMDjevega paradnega konja pusti daleč za seboj. A razlika v ceni je več kot 600 evrov, neupoštevaje še nekoliko višje stroške nakupa matične plošče in ustreznih pomnilniških modulov. S cenovnega vidika upravičena konkurenca sta torej Intelova Core I7-930 za zmogljivejši Black Edition X6 1090T in Core i7-920 za nekaj slabotnejši Phenom II X6 1055T. Dve pravi jedri se AMDjema očitno blagodejno poznata, če pa dodamo na tehtnico še nizko porabo električne energije (ki je primerljiva procesorjem z Intelovo serijo Lynnfield), konkurenčno ceno, združljivost za nazaj in zmožnosti navijanja, sta zmagovalca povsem jasna. Še posebej cenejši, s ceno malce višjo od 200 evrov, je vsekakor zelo dober nakup.

Ob koncu preizkusa Monitorjevci še teže razumemo, čemu AMDjeva pretirana spoštljivost do Intela. Posnemanje z embalažo in poimenovanjem se nadaljuje pri tehnologiji Turbo CORE; bo kmalu na vrsti še večnitnost? V AMD pravijo, da je to korak v napačno smer, mi pa mu želimo, da bi se kmalu spet vrnil med inovatorje novih tehnologij in ne zgolj sopihal v ozadju. Dolgoročno nam bo tudi denarnica hvaležna, mar ne?

AMD Phenom II X6 1090T Black Edition

AMD Phenom II X6 1055T

Kaj: Šestjedrna procesorja, izdelana v 45 nm tehnologiji (kodno ime Thuban).

Izdeluje: AMD, www.amd.com.

Prodaja: Asbis, www.asbis.si.

Cena: 320 EUR/210 EUR.

Za: Tehnologija Turbo CORE, podnožje AM3 in združljivost s starejšimi matičnimi ploščami, izjemne zmožnosti "navijanja" delovnih frekvenc, dostopna cena za šestjedrni procesor, ugodna poraba električne energije.

Proti: Posnemanje Intelove poslovne in tehnološke politike, velikanski zaostanek za Intelovim "mišičnjakom", nekaj slabša pri programih in igrah, ki ne uporabljajo več jeder.

Tabela z rezultati

Matično ploščo smo si sposodili pri Asusovem distributerju Avtera, www.avtera.si.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki