Casiova naprava YC-400 je že na prvi pogled malce čudna reč. Stojalo, ki drži digitalni fotoaparat navzdol, skupaj z vgrajeno lučko in zložljivo mizico, tvori preprost optični bralnik za dokumente do velikosti A4. Bistvo naj bi bila tudi prenosljivost, saj se celotna konstrukcija zloži v škatlico, to pa pospravimo v priročno torbo.
HP bo v kratkem začel prodajati večnamenske naprave Color OfficeJet J5780. Ker gre za zelo novo napravo, cene kartuš še niso znane. To pomeni, da na preizkusu še nismo izračunali cen odtisa. Tiskalnik je s ceno 432 evrov nekje v sredini, torej ni med najcenejšimi, a je vendarle cenejši kot nekateri zmogljivejši predstavniki brizgalnih večnamenskih naprav.
Novi model iz serije Latitude, 131L, je prvi Dellov prenosnik z AMDjevim procesorjem. A žal se ne izkaže najbolj. Kljub temu da sodi med cenejše prenosnike, smo bili razočarani nad njegovimi zmogljivostmi. Pri poslovnem indeksu Winstone 2004 se je izkazal zelo slabo, malce bolje je bilo pri večpredstavnem indeksu, a vendarle pod pričakovanji. Poleg dvojedrnega Turiona 64 X2 s taktom 1,8 GHz, imamo še 512 MB delovnega pomnilnika, čeprav si tu grafična kartica odvzame še 64 MB. Končni rezultat je torej dovolj za brskanje po spletu in nezahtevna pisarniška dela. Tudi grafična kartica ni ravno zadnji krik mode. Pri programu 3D Mark 2000 SE smo namerili rezultat 4723; to je vendarle dovolj za malce starejše igre. Čeprav ima prenosnik nalepko, ki trdi, da je "Vista Capable", je to bolj za silo kot zares.
Panasonicov model Lumix FX3 sodi med cenejše fotoaparate te blagovne znamke, in tudi sicer je dokaj značilen predstavnik nižjega cenovnega razreda. Je kompaktne oblike, povsem lepo se prilega večini žepov, tudi izdelava je solidna. Kot je že navada pri teh aparatih, manjka kukalo. Čez zadnjo stran se razteza dvoinpolpalčni zaslon. Tu je tudi prva večja pomanjkljivost fotoaparata, saj ima zaslon le 115.000 pik in to se zelo pozna pri pregledovanju fotografij. Sicer je dokaj svetel, na voljo pa sta še dve dodatni zmogljivosti: prva je "Power LCD", ki še dodatno osvetli zaslon za 40 %, druga pa "High Angle", ki močno izboljša kotno vidljivost in je namenjena fotografiranju prek množice.
Nashuatecov barvni laserski tiskalnik C7521n naj bi bil namenjen manjšim poslovnim okoljem in v tej vlogi se tudi dobro znajde. Po merah in masi ne odstopa od povprečja v svojem razredu, od starejšega Nashuateca C7417 je en kilogram težji, mere so pa enake. Tudi sicer je tiskalnik zelo podoben predhodniku. Na zgornji strani imamo statusni zaslonček LCD z nekaj osnovnimi nastavitvami. Kasete z barvilom se vstavijo pod pokrov na zgornji strani; zanimivo, da je daleč največja rumena. Pograjati moramo omrežne gonilnike, ki so počasni in nič kaj dosti prijazni do uporabnika, saj smo morali v Oknih ročno poiskati tiskalnik na mreži (poleg omrežnega vmesnika je dodan še USB). V predal lahko naložimo do 530 listov, dodatnih sto lahko damo v večnamenski podajalnik, celotno zmogljivost pa lahko s predali povečamo do 1690 listov; to je daleč največ v tem razredu. Med dodatno opremo najdemo vse, od vgrajenega diska (velikosti dvajset GB) do vmesnikov WLAN, bluetooth in firewire.
Okijev najnovejši tiskalnik je najcenejši tiskalniki, ki zmore tudi tiskanje velikosti A3. Ugodno ceno laže doseže, ker uporablja tehnologijo LED in ne dražje "prave" laserske tehnologije. Ima pa ta tehnologija tudi nekaj negativnih lastnosti, denimo ločljivost (v tem primeru 600 pik na palec), ki se je programsko ne da izboljševati.
Čeprav se zdi, da prenosniki vse bolj nadomeščajo navadne namizne računalnike, se vendarle najde nekaj ultra lahkih modelov, ki so namenjeni bolj ali manj zgolj delu na terenu. Dellovo orožje v tem razredu je model Latitude D420, naslednik modela Latitude D410. Pri teh prenosnikih seveda takoj opazimo skromne mere, dobrodošla pa je tudi nizka teža, ki je pri Dellu le 1,36 kilograma. Prenosnik deluje elegantno in predvsem kakovostno. Tipkovnica je solidna (to velja tudi za postavitev in velikost tipk), le malce pretrda, a se tudi tega hitro navadimo. Pograjati pa moramo hrapave znake na tipkah. To zna biti precej moteče, dobili pa smo občutek, da bi se znali znaki tudi odluščiti. Čez sledilno ploščo nismo imeli pripomb, dobrodošel je dodatek krmilne paličice. Na zgornji in spodnji strani sledilne plošče sta po dve tipki, med spodnjima pa je bralnik prstnih odtisov. Slednjega bi takoj zamenjali za kakšno dvosmerno tipko, ki bi nadomeščala kolesce na miški. Zaslon ima za svojo velikost (12,1 palca) visoko ločljivost, 1280 x 800 pik, a to ni moteče. Sicer ima tipalo, ki skrbi za uravnavanje svetlosti, a lahko tudi to ročno spremenimo.
Življenje brez elektronske pošte si nekateri že težko predstavljamo. Marsikdo je povsem zadovoljen z brezplačnimi ponudniki, kakršna sta Googlov Gmail ali Yahoo Mail. Seveda pa včasih potrebujemo ali želimo nekaj več, od zaščitenega dostopa POP3 do SMTP v tujih omrežjih oziroma s prijavo. Ogledali smo si, kakšno je stanje pri slovenskih ponudnikih elektronsko-poštnih storitev.
Kaj naredi računalniško igro uspešno? Če gre verjeti največjim podjetjem, ki se ukvarjajo s tem, predvsem velik marketinški proračun. A najbolj igrane igre to velikokrat postavijo na laž. Se spomnite legendarnega tetrisa? Ali pa Deluxe Ski Jump, ki je zasvojil veliko slovenskih tajnic, kaj, tudi marsikaterega direktorja. Čar teh iger (ali, bolje rečeno, igric) je seveda njihova preprostost. Videti je, da se jim je v zadnjem času pridružila še ena: Line Rider.
Marsikateri še svež lastnik prenosnega računalnika kmalu ugotovi, da mora poleg prenosnika prenašati naokrog še kilogram ali dva dodatne opreme. Od napajalnega do omrežnega kabla, ne nazadnje tudi miško, saj sledilne ploščice povečini niso primerne za resno delo. MoGo Mouse želi stanje izboljšati - gre za modrozobo miško, ki se pospravi kar v režo PCMCIA prenosnika.