Novi Nikonov Coolpix A1000 meri na zahtevne uporabnike, ki si želijo zmogljiv, a hkrati skoraj žepni fotoaparat. Na tem področju je v zadnjih letih veliko res močne konkurence in ti aparati imajo v mislih tako zahtevne domače uporabnike kot tiste, ki sicer uporabljajo katerega od DSLR, a si želijo še žepni aparat.
Nikon v svoji družini kompaktnih aparatov Coolpix s črko »B« označuje malenkost večje modele z velikim razponom goriščnic – to, čemur pravimo aparati »superzum«. Novi B600 se tako uvršča med starejša modela B700 in B500, oba smo sicer preizkusili že leta 2016. Od prvega prevzema nekoliko daljši objektiv, od drugega pa manjše, kompaktnejše ohišje.
Področje profesionalnih reporterskih fotoaparatov je v praksi razdeljeno med dva glavna igralca in prostora za novince praktično ni oziroma morajo pokazati bistveno več za vstop v visoko družbo.
Če boste pregledali prodajo digitalnih fotoaparatov za zadnjih nekaj let, boste opazili le eno stalnico – bolj kot ne strmo upadanje iz leta v leto.
Sony je v zadnjih letih tako kot ostali proizvajalci fotoaparatov zožil paleto modelov, predvsem na vstopnem delu. Ponujajo pa kar nekaj različnih aparatov v zgornjem cenovnem in zmogljivostnem razredu, med njimi je tudi novi aparat Cybershot HX99. Gre za razmeroma kompakten, skoraj žepni aparat, ki pa ponuja presenetljivo zmogljiv zum objektiv.
Nikonov novi Coolpix P1000 nas je že na prvi pogled presenetil, saj gre za enega največjih kompaktnih fotoaparatov, kar smo jih kdaj preizkusili. Velja poudariti, da gre za kompaktni aparat, torej ne za katerega od brezzrcalcev, kjer menjavamo objektive. Ravno objektiv je najbolj izstopajoči del tega aparata, še toliko bolj, ko je do konca iztegnjen.
Fujifilm je med proizvajalci fotoaparatov že leta malo drugačen, to kaže tudi preizkušeni XF10. Gre namreč za tako rekoč žepni aparat, ki združuje fiksni objektiv z izredno velikim tipalom. Ta kombinacija sicer ponuja vprašanje, komu je aparat sploh namenjen. Načelno meri na zahtevne uporabnike, ki cenijo sorazmerno veliko tipalo s kakovostnim, fiksnim objektivom, a si ne želijo dodatne velikosti brezzrcalnega aparata oziroma sistema. S tem pa se pač odpovedo dodatni fleksibilnosti, ki jo prinašajo sistemi z izmenljivimi objektivi. Na drugi strani pa imamo kopico aparatov s sicer nekoliko manjšimi tipali, a z objektivi, ki ponujajo vsaj nekaj zuma (denimo prejšnji mesec preizkušeni Panasonicov LX100 Mk. 2 s trikratnim zumom).
Fujifilm se je v zadnjih letih uveljavil kot zanimiva alternativa nekoliko bolj znanim fotografskim znamkam. Na eni strani so ga vzljubili zahtevnejši fotografi, na drugi pa uporabniki, ki bolj kot tehnične zmogljivosti cenijo njegovo drugačnost, predvsem nekoliko staromodni, skoraj analogni videz, združen s kompaktnostjo. Preizkušeni model X-T3 več kot očitno meri na prve, torej zahtevne fotografe, tako profesionalne kot amaterske. Aparat je sicer naslednik dobro sprejetega modela X-T2 ob tem, da prinaša res veliko izboljšav.
Panasonic je pred več kot desetimi leti splavil serijo aparatov LX, šlo je za ene izmed prvih žepnih aparatov, ki so ponujali nadstandardno optiko, predvsem s široko zaslonko. Zadnji aparat iz te serije smo preizkusili pred skoraj štirimi leti, zdaj pa so na trg poslali naslednika, tokrat preizkušenega LX100 Mark 2.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
