Retro je, vsaj pri nekaterih uporabnikih, zelo »in«. Tudi piscu teh vrstic je od nekdaj všeč videz fotoaparatov na klasični fotografski film. Na voljo so namreč tudi digitalni fotoaparati, ki združijo moderno tehnologijo s klasičnim videzom.
Po nekaterih podatkih naj bi se prodaja fotoaparatov po desetletju upadanja le ustalila. Tržišče je po najnižji točki pred nekaj leti v času koronavirusa zabeležilo celo nekaj malega rasti, proizvajalci pa so se privadili na novo realnost. Tržišče po novem predstavljajo le še profesionalni uporabniki, ki si s fotografijo in z videografijo služijo kruh, ter zahtevni amaterji.
Septembra smo preizkusili Fujifilmov brezzrcalni fotoaparat X-H2s, zdaj pa smo v roke dobili še njegovega brata, model X-H2. Kot pove ime, gre za praktično identični aparat z eno zelo pomembno razliko – drugačnim tipalom. Oba imata sicer enako veliko tipalo in uporabljata enako tehnologijo – torej Fujijev princip ureditve svetlobnih pik X-Trans ter osvetlitev od zadaj, prvo dvigne ostrino, drugo zniža šum. Pomembna razlika pa je v njuni ločljivosti – jeseni preizkušeni X-H2s ima ločljivost 26 milijonov pik (MP), tokrat preizkušeni model pa 40 MP. Pri tem dodajmo še, da je tipalo pri X-H2s sestavljeno iz več plasti (stacked), kar dvigne hitrost branja podatkov z njega.
Canon se je po prehodu z aparatov DSLR na brezzrcalne modele znašel v položaju, ko mora pospešeno izpopolniti prodajno paleto. Aparati DSLR (in objektivi zanje) so sicer še na voljo, a je zanimanje med uporabniki hitro usahnilo, saj se povsem zavedamo, kam se je veter obrnil. Model EOS R7, predstavljen lani, je eden pomembnejših členov njihovega prodajnega programa.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
