Nekako smo se že navadili, da aplikacije na pametnih telefonih od nas zahtevajo celo vrsto pravic za dostop do različnih podatkov in senzorjev, ki jih lahko v novejših Androidih tudi zavrnemo. Raziskovalci pa so sedaj pokazali, da imajo spletne strani, ki jih obiščemo v brskalniku na pametnem telefonu, takšen dostop brez spraševanja za dovoljenje.
Še pred tremi meseci je imela britanska policija velike težave s tehnologijo za prepoznavanje obrazov. Javnosti je tedaj izvedela, kako je na lanski tekmi finala Lige prvakov v Cardiffu sistem pri iskanju osumljencev imel kar 92-odstotni delež lažnih pozitivnih rezultatov. Med 170.000-glavo množico so prepoznali 2470 ljudi, a je bilo kar 2297 napačno identificiranih. Letos jim gre veliko bolje.
Strojno učenje in računalniških vid sta na področju razpoznave obrazov v zadnjih letih naredila velike korake naprej, a tehnologija še zdaleč ni povsem zanesljiva, predvsem pa kot skoraj vsaka nova tehnologija zlahka lahko postane tudi sredstvo zlorabe. Microsoft zato poziva državne institucije, v prvi vrsti ameriške, naj postavijo merila in pravila, kako se tako občutljivi osebni podatki lahko uporabljajo in hranijo.
Nismo še uspeli pozabiti na Facebookovo malomarno ravnanje z osebnimi podatki, ko je podjetje dobilo odobren patent, ki prinaša potencial za večji vdor v zasebnost. Sredi meseca je bil Facebooku potihoma odobren patent za "analizo gledanja televizijskih vsebin s snemanjem zvoka v ozadju". Facebook je dejansko patentiral vstavljanje prikritih zvokov v televizijske reklame, ki jih potem telefon prepozna.
Potencialne nevarnosti hitrega razvoja umetne inteligence strašijo že kar velik del svetovne javnosti. Na nevarnosti uporabe algoritmov umetne inteligence, pogosto povezane z vdiranjem v osebne pravice in zasebnost posameznikov, opozarjajo tako strokovnjaki, kot predstavniki raznih civilnih iniciativ.
Finale lanske Lige prvakov se je igral v Cardiffu, kjer je britanska policija lahko preizkusila nekaj novih igračk za nadzor množic. Med njimi je tudi identifikacija s prepoznavanjem obrazov, kar na Kitajskem že zelo uspešno uporabljajo. V Walesu pa je bil rezultat prava katastrofa.
Analitska družba Forrester Research poroča o občutnem porastu selitve podatkov iz storitev v oblaku v zasebne podatkovne centre, ki so pod nadzorom velikih korporacij. Glavni razlog je jasen – skladnost z direktivo GDPR (General Data Protection Regulation), ki bo v državah EU prišla v veljavo 25. maja.
Škandal Cambridge Analytica, ki je po zadnjih podatkih prizadel kar 87 milijonov uporabnikov, je zanetil številne požare, ki jih družabno omrežje pospešeno gasi.
Nobena skrivnost ni, da imajo številne države na razpolago lovilce IMSI, s katerimi prisluškujejo mobilnemu prometu in ugotavljajo lokacijo. Imajo pa jih tudi neznani igralci, ugotavljajo v Washingtonu, kjer so nedavno odkrivali prisotnost teh lovilcev, katerih poreklo ni znano.
V zadnji aferi s psihološkim profiliranjem uporabnikov Facebooka in drugimi nezakonitimi praksami, ki jih je počela Cambridge Analytica, se je sprva zdelo, da se s tem ukvarja le omenjeno podjetje. Toda podatki iz Facebooka uhajajo na vseh koncih, razkriva Sandy Parakilas, ki je bil v letih 2011 in 2012 zaposlen v Facebooku. Parakilas je bil v Facebooku zadolžen za preiskovanje vdorov in odtekanja podatkov in je pogosto opozarjal nadrejene, da Facebook nima prav nobenega nadzora nad temi podatki, a ga niso poslušali. Zato je zapustil podjetje.