Elon Musk namesto Facebooka priporoča Signal
Musk, ki je pred kratkim postal najbogatejši zemljan, je na Twitterju svojim sledilcem priporočal uporabo komunikacijske aplikacije Signal.
Musk, ki je pred kratkim postal najbogatejši zemljan, je na Twitterju svojim sledilcem priporočal uporabo komunikacijske aplikacije Signal.
V ponedeljek je začela veljati direktiva eZasebnost (ePR) za aplikacije za takojšnje poročanje, zaradi česar je Facebook začasno omejil delovanje svojih storitev za komuniciranje. Po novih pravilih namreč ni več dovoljeno avtomatično strojno branje sporočil in še nekateri drugi posegi, s čimer so ponudniki zagotavljali zakonitost (npr. avtomatično brisanje otroške pornografije).
Vse od kar je Apple napovedal, da bo v novi verziji iOS uporabnikom omogočil, da se izognejo sledenju v aplikacijah, so razvijalci na nogah. Po novem bo morala namreč vsaka aplikacija posebej pridobiti soglasje uporabnika, da lahko naokoli deli IDFA (enolični identifikator za oglaševanje), kar seveda uporabnik zlahka zavrne. Pisci aplikacij tarnajo, da bodo s tem ob kruh. V Franciji so na primer proti Applu vložili celo tožbo zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu.
Epidemija koronavirusa je odprla vrata za številne tehnike, pripomočke in prakse, ki so se še pred letom dni zdele nedopustni posegi v zasebnost. Tak primer je Amazonova storitev Panorama, ki obstoječe "neumne" kamere spremeni v pametne s strojnim učenjem. To pa omogoča nadzor.
WhatsApp bo do konca novembra uvedel možnost, da se sporočila samodejno izbrišejo po sedmih dneh.
Nevronske mreže oziroma umetna inteligenca počnejo, za kar jih izurimo, kar na internetu seveda vključuje tudi odstranjevanje oblek z ženskih fotografij. Prvikrat je javnost za takšno orodje izvedela lani junija, ko se je pojavila storitev DeepNude, ki je uporabnikom za 50 dolarjev omogočila slačenje deklet na fotografijah. Poldrugo leto pozneje je enaka storitev (z verjetno drugimi avtorji) nazaj v še preprostejši obliki. Živi kot skupina na Telegramu (na katero ne bomo podali povezave, a je ni težko najti).
Majhna mestna država Singapur bo postala prva država na svetu, ki bo prepoznavanje obrazov začela uporabljati v svoji nacionalni shemi za preverjanje identitete. Večina držav primarno uporablja javnoveljavne listine, kot so osebne izkaznice in potni listi, dodatne načini pa so na primer digitalni certifikati in smsi v Sloveniji (v okviru SI-PASS), pametne kartice v Estoniji ipd. Singapur na ta seznam dodaja prepoznavanje obrazov ravno v času, ko se po svetu krepi zavedanje o pomeni zasebnosti in nekatere države ali mesta po svetu izrecno prepovedujejo uporabo te tehnologije (npr. Portland v ZDA).
Ameriške oblasti so napovedale blokado nekaterih kitajskih aplikacij, od nedelje (včeraj) dalje tudi priljubljene aplikacije za pogovore WeChat.
Ko sta Google in Apple napovedala programsko opremo za beleženje stikov okuženih s koronavirusom je bila zasebnost visoko na seznamu prioritet, tako preseneča, da potrebujejo aplikacije na Androidu dostop do lokacije.
Sodišče EU (ECJ) je razveljavilo dogovor Privacy Shield (Zasebnostni ščit) med ZDA in EU, ki je podjetjem dovoljeval enostavnejši iznos osebnih podatkov v ZDA. Enako odločitev je ECJ sprejelo že pred petimi leti, potem pa je dogovor Privacy Shield nastal kot odgovor na to. A tudi novi dogovor (gre za sklep 2016/1250, ki ga je sprejela Komisija leta 2016) ni ustrezen, je sedaj odločilo ECJ.