Finale lanske Lige prvakov se je igral v Cardiffu, kjer je britanska policija lahko preizkusila nekaj novih igračk za nadzor množic. Med njimi je tudi identifikacija s prepoznavanjem obrazov, kar na Kitajskem že zelo uspešno uporabljajo. V Walesu pa je bil rezultat prava katastrofa.
Analitska družba Forrester Research poroča o občutnem porastu selitve podatkov iz storitev v oblaku v zasebne podatkovne centre, ki so pod nadzorom velikih korporacij. Glavni razlog je jasen – skladnost z direktivo GDPR (General Data Protection Regulation), ki bo v državah EU prišla v veljavo 25. maja.
Škandal Cambridge Analytica, ki je po zadnjih podatkih prizadel kar 87 milijonov uporabnikov, je zanetil številne požare, ki jih družabno omrežje pospešeno gasi.
Nobena skrivnost ni, da imajo številne države na razpolago lovilce IMSI, s katerimi prisluškujejo mobilnemu prometu in ugotavljajo lokacijo. Imajo pa jih tudi neznani igralci, ugotavljajo v Washingtonu, kjer so nedavno odkrivali prisotnost teh lovilcev, katerih poreklo ni znano.
V zadnji aferi s psihološkim profiliranjem uporabnikov Facebooka in drugimi nezakonitimi praksami, ki jih je počela Cambridge Analytica, se je sprva zdelo, da se s tem ukvarja le omenjeno podjetje. Toda podatki iz Facebooka uhajajo na vseh koncih, razkriva Sandy Parakilas, ki je bil v letih 2011 in 2012 zaposlen v Facebooku. Parakilas je bil v Facebooku zadolžen za preiskovanje vdorov in odtekanja podatkov in je pogosto opozarjal nadrejene, da Facebook nima prav nobenega nadzora nad temi podatki, a ga niso poslušali. Zato je zapustil podjetje.
Zaščita zasebnosti je vse večji problem v časih, ko se nove nevarnosti in kraja podatkov dogajajo čedalje bolj pogosto. Proizvajalci brskalnikov so zato že pred časom uvedli posebne »zasebne« način brskanja, kjer si orodje načeloma ne zapomni nobenih osebnih ali občutljivih podatkov.
Od začetka letošnjega leta dalje so naprave s sistemom Android svojo lokacijo javljale Googlu – tudi takrat, ko so bile lokacijske storitve ugasnjene. Naprave Android so namreč beležile naslove bližnjih baznih postaj, ko so se povezale v splet pa so te podatke poslale Googlu (celo brez vstavljenih SIM kartic).
Odkar obstaja bitcoin si belimo glavo z vprašanjem, kdo neki se skriva iz psevdonimom Satoshi Nakamoto, ki ga je izumil in ki ima po trenutnih vrednotenjih pod palcem za več kot štiri milijarde evrov bitcoinov. Javno so mediji doslej izpostavili tri kandidate za njegovega izumitelja, a se je vsakokrat izkazalo, da gre za raco. Toda ameriška NSA naj bi vedela, kdo je Satoshi Nakamoto.
Na kitajskem je veliko spletnih strani prepovedanih ali močno cenzuriranih – med nedosegljivimi so tudi Facebook, YouTube in Twitter, za večino večjih znanih strani pa imajo lastne alternative.
Obiskovalci interneta, ki jim je zelo pri srcu čim večja možna zasebnost, imajo odslej na voljo nov spletni brskalnik, ki izboljšuje možnosti zaščite pred krajo identitet in prisluškovanjem. Tor Browser 7.0 uvaja koncept peskovnika, ki izolira lokalna sredstva računalnika pred identifikacijo uporabnika. Brskalnik prikrije uporabnikov resnični naslov IP, naslov MAC, pa tudi dostop do datotek je možen edino prek omrežja Tor.
