Ena izmed protestnic je konec maja v Filadelfiji zažgala policijski avtomobil. Pri tem je bila posneta, a ker je nosila masko, je ni bilo možno prepoznati. Toda v krasnem novem svetu to ni ovira, saj največkrat kar sami po internetu raztrosimo dovolj informacij, da nas je možno poiskati. To je tudi zgodba omenjene protestnice.
Konec maja sta minili dve leti od začetka veljave regulative GDPR (General Data Protection Regulation), ki jih je Evropska unija sprejela za večjo zaščito zasebnosti njenih prebivalcev. Ukrepi GDPR so zahtevali marsikje korenito preveritev postopkov in politike zbiranja, hrambe in obdelave podatkov, ki so vezane na posameznika in v primeru kršitev ogrožajo njegovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega so ukrepi ustvarili vsaj toliko pristašev kot kritikov nove zakonodaje.
Norveški varuh osebnih podatkov je od agencije za zdravje zahteval umik aplikacije za beleženje medosebnih stikov. Poleg ustavitve delovanja aplikacije so izbrisali tudi vse doslej zbrane podatke.
Britanski nacionalni ponudnik zdravstvene oskrbe in zavarovanja (NHS) je sklenil pogodbo z razvpitim ameriškim podjetjem Palantir o deljenju zdravstvenih podatkov Britancev s covidom-19. Sodeč po pogodbi, ki je bila javno objavljena ta teden, bo Palantir dobil naslednje podatke o bolnikih: ime, starost, naslov, bolezni, predpisana zdravljenja in zdravila, alergije, rezultati preiskav, rentgenski in drugi posnetki, podatek o kajenju ali uživanju alkohola, hospitalizacije. Gre za podatkovno bazo o covidu-19, ki jo je NHS postavil marca, da bi bolje razumeli bolezen.
