Uporaba algoritmov umetne inteligence za poslovne namene hitro narašča s tem pa tudi naraščajo potrebe po specifični infrastrukturi primerni za tovrstno rabo. IBM je zato predstavil novo družino pomnilniških sistemov Elastic Storage System 3500, ki je še posebej namenjena za povezavo s strežniki za procesiranje algoritmov s področja umetne inteligence.
Z umetno inteligenco izdelani videoposnetki, tako imenovani deepfakes, so dandanes že dovolj realistični, da jih je začela uporabljati tudi nizozemska policija. Izdelali so deepfake posnetek 13-letnega Sedarja Soaresa, ki je bil na parkirišču pred postajo rotterdamske podzemne železnice ustreljen pred 19 leti.
IBM je opravil tržno raziskavo, v kateri so preverili stopnjo uporabe umetne inteligence po svetu, pa tudi področja in razloge za uporabo tovrstne tehnologije v podjetjih. Raziskava potrjuje občutno rast uporabe umetne inteligence v produkcijskem okolju, saj okoli 35% vprašanih podjetij pri poslovanju že uporablja rešitve na področju umetne inteligence. Nadaljnjih 42% anketirancev pa aktivno raziskuje in preizkuša tehnologijo za rabo v bližnji prihodnosti.
Pred kratkim smo pisali o programu Canvas, ki "ustvarjai" fotografije z umetno inteligenco. V kratkem videu pa smo posneli njegovo delovanje.
V Bolgariji bodo septembra odprli nov raziskovalni inštitut INSAIT (Institute for Computer Science, Artificial Intelligence and Technology), ki ima ambicijo postati eden vodilnih centrov za raziskave in razvoj na področju umetne inteligence v Evropi.
IBMovi mainframe računalniki z/Architecture so ena od tistih stalnic v računalništvu, ki kot kaže, nikoli ne bo izumrla. Z novo generacijo Z16 so pri IBMu vnovič dokazali, da znajo to zmogljivo platformo prilagoditi sedanjemu času in zlasti potrebam velikih kupcev. V novi generaciji naj bi sistemi z16 s pomočjo umetne inteligence nudili pomembno platformo za preverjanje varnosti podatkov in preprečevanje prevar, pa tudi pomembno vlogo v sodobnem računalništvu v oblaku.
Uporaba algoritmov umetne inteligence je na vrhu seznamov tehnologij, ki jih nameravajo v bližnji prihodnosti uporabiti podjetja, pa čeprav na tem področju primanjkuje znanja, izkušenj, pogosto pa tudi oprijemljivih rezultatov. Težave so zlasti v fazi učenju algoritmov, kar je dolgotrajen, drag in težaven proces, prepogosto prepuščen zgolj intuiciji strokovnjakov.
Posnetki deepfake, ki so s strojno naučenimi algoritmi ustvarjeni tako, da izkrivljajo resničnost, so se sicer najprej uporabljali v pornografiji, te dni pa smo opazili prvo uporabo v vojni. Po spletu je zaokrožil domnevni posnetek ukrajinskega predsednika Zelenskega, na katerem Ukrajince poziva k predaji. Posnetek je sicer slabe kakovosti, a kaže zaskrbljujoče trende, kam gre razvoj.
Področje umetne inteligence na področju zdravstva je šele v zametkih, a so bile dosedanji prvi poizkusi vsaj za javnost predstavljene kot velike zgodbe o uspehu. Zdaj je od teh prvih poizkusov minilo že dovolj časa za nekoliko bolj natančne analize, ki pa kažejo precej drugačno sliko.
Googlov oddelek DeepMind je predstavil še eno svojo umetno inteligenco, ki pa to pot ne igra goja ali simulira biokemijskih procesov, temveč piše programsko kodo. AlphaCode se je na tekmovanju s človeškimi programerji uvrstil v zlato sredino, s čimer je presegel pričakovanja. Stroji so torej že sposobni pisati kodo, ki je primerljiva s povprečnimi programerji. In to je šele začetek.
