Družabno podprti projekti so v preteklosti udejanjili že veliko dobrih idej in iz marsikaterega posameznika čez noč naredili milijonarja. Ni čudno, da spletni inkubatorji rastejo kot gobe po dežju. Na naslednjih nekaj spletiščih posamezniki zbirajo denar za najrazličnejše stvari. Lahko jih podpremo ali se jim pridružimo še sami.
Datoteke so v računalniku zapisane v najrazličnejših oblikah. Ker posamezni programi različnih zapisov ne prebavijo enako, moramo posamezne datoteke marsikdaj pretvarjati iz ene oblike v drugo. Pripomočkov, ki nam to opravilo omogočijo, je veliko. Tudi v spletu.
Spletne shrambe in storitve so postale vitalni del uporabe računalnika in informacijskih storitev. Vanje shranjujemo najrazličnejše podatke, ki so nam dostopni povsod in vselej. V času, ko imamo več v oblak povezanih naprav, je njihova funkcionalnost neprekosljiva. Ker je brezplačni oblačni prostor omejen, si omislimo več sorodnih storitev in naberemo zajeten kup zastonjskih gigabajtov.
Spletni pripomočki so danes pestri kot še nikoli. Delujejo v večini priljubljenih brskalnikov, na voljo so v obliki vtičnikov in razširitev, mnogi podpirajo tudi mobilne naprave. Ti izdelki nam olajšajo brskanje po spletu in rabo drugih spletnih storitev.
Splet že dolgo ni več domovanje strani z besedilom in nekaj slikami. Sodobna spletišča so do roba napolnjena z grafiko, zvokom in video posnetki. V nekaterih primerih o klasičnih spletnih straneh ni ne duha ne sluha več, saj gre za prave digitalne džubokse, televizijske kanale in videoteke. V spletu v multimediji uživamo in jo obenem ustvarjamo.
Pisarniški programi so poleg iger najpogosteje nameščen izdelek v računalnikih po svetu. Z razvojem spletnih storitev se je porodila težnja, da bi namesto namiznih uporabljali spletne pisarniške programe. Našli so se prvi primerki in razočarali. Oskubljenost, počasnost in nerodnost pač niso lastnosti, ki jih ljudje radi vidimo na računalniškem zaslonu. Danes je vse drugače. Meja med namiznimi in spletnimi rešitvami je zabrisana, izbira je prepuščena posamezniku.
Leto 2014 se je komaj dobro prevesilo v drugo polovico, pa je nekaj že jasno. Toliko digitalnih nevarnosti, kot jih danes meri na naše podatke in digitalno identiteto, še ni bilo. Bančni trojanci, mobilne grožnje in programi, ki nam kriptirajo datoteke in zahtevajo odkupnino, sejejo upravičen strah med uporabniki.
Splet je od svojih začetkov ob nastopu 90. let kar nekajkrat korenito spremenil podobo. Če je bil sprva bolj ali manj skupek med seboj povezanih besedil, je v 90. doživel korenito preobrazbo s slikami, pozneje pa tudi z animacijami in video vsebinami. Že kmalu po splavitvi svetovnega spleta so se pojavili tudi poskusi, kako bi ga razširili v tretjo dimenzijo.
Prenova spletnih strani revije Monitor je zahtevala tudi tehnično rešitev za prikaz primerjave izdelkov različnih kategorij. Seznam preizkušenih izdelkov se pogosto dopolnjuje, njihove značilnosti pa so podane z več deset atributi. Kako narediti praktično in uporabno rešitev, s katero bodo zadovoljni tako avtorji tabel kot uporabniki spletnih strani?
Uporabniki razkrivamo v spletu kup informacij o sebi in svojih navadah. To je lahko zelo nevarno. Zato smo v Monitorju preverili, kako lahko svoje osebne podatke skrijemo pred stranmi, ki zlorabljajo našo zasebnost, ali pa jih preprosto kar zbrišemo. Iskanje in brisanje vseh naših podatkov, ki so zakopani globoko v nedrjih svetovnega spleta, pa nikakor ni mačji kašelj.
