In rodi se Dropbox…
Spletne shrambe in storitve so postale vitalni del uporabe računalnika in informacijskih storitev. Vanje shranjujemo najrazličnejše podatke, ki so nam dostopni povsod in vselej. V času, ko imamo več v oblak povezanih naprav, je njihova funkcionalnost neprekosljiva. Ker je brezplačni oblačni prostor omejen, si omislimo več sorodnih storitev in naberemo zajeten kup zastonjskih gigabajtov.
Velika količina podarjenega oblačnega prostora in izpopolnjeni varnostni prijemi so zaslužni za priljubljenost novozelandske spletne storitve Mega.
Shranjevanje podatkov na krajevni disk je preživela stvar. Že diskete, optični nosilci in razni ključki USB in diski so nakazali smer, v katero se bo razvijalo računalniško shranjevanje podatkov. Dokončno so nas rešile okovov oblačne shrambe in storitve. Danes nam je na voljo kup pripomočkov, ki nam samodejno shranjujejo fotografije iz telefona v oblak, sinhronizirajo dokumente med napravami z istim uporabniškim računom, omogočajo sodelovalno delo v spletu in še kaj bi se našlo. Deljenje datotek je postalo del vsakdana. Vsakdo lahko ob pomoči spletnih shramb med prijatelji deli datoteke poljubnih velikosti. Omejitev, ki smo se jih hočeš nočeš navadili z uporabo elektronske pošte, ni več. Ko je datoteka v oblaku, je takoj dostopna prijateljem in sodelavcem. Pravila pri deljenju postavljamo sami.
Pri izbiri oblačne shrambe oziroma storitve vpliva na nas več dejavnikov. Osrednjo pozornost velja nameniti količini oblačnega prostora, ki nam je z rabo posamezne storitve na voljo (po možnosti brezplačno). Nadaljnje odločanje je odvisno od shranjevanih podatkov. Nekatere oblačne shrambe bolje skrbijo za varnost od drugih, nekaterim je pomembnejša združljivost s čim več napravami, da izmenjava poteka čim bolj nemoteno. Z naštetim v mislih si oglejmo nekaj najbolj priljubljenih oblačnih shramb in storitev.
Pregled začnimo z najbolj razširjeno oblačno shrambo na svetu: Dropbox. Ta ima odjemalce za štiri najbolj priljubljene mobilne platforme (Android, iOS, Windows Phone in Blackberry) in tri največje operacijske sisteme (Windows, OS X in Linux). To pomeni, da so nam podatki, shranjeni v oblaku, resnično dostopni od vsepovsod, ne glede na napravo, ki jo uporabljamo. Brezplačna kvota je v primerjavi s tekmeci odmerjena precej skopo, 2 GB hitro poide, če v oblak poleg dokumentov shranjujemo še fotografije, glasbo in video posnetke. Na 1 TB jo razširimo z desetimi evri na mesec. Odmerjeni prostor se poveča tudi, ko se v oblačno storitev prijavi kateri od naših prijateljev, ali če storitev povežemo z družabnim omrežjem Facebook, Twitter, omogočimo samodejno nalaganje fotografij iz telefona ali, ko kupimo mobilno napravo izdelovalca, ki družno z Dropboxom ponuja razširitvene ugodnosti. Dropbox krasi brezmadežno delovanje, delo brez spletne povezave, izpopolnjeni varnostni mehanizmi in dovršeno deljenje shranjenih datotek.
Vladavino Dropboxa skušajo omajati veliki trije, Apple, Google in Microsoft. Vsi z lastno oblačno shrambo, ki je tesno povezana z drugimi, v istem hlevu vzrejenimi spletnimi oziroma oblačnimi storitvami. Googlov Drive je darežljiv. Ponuja 15 GB brezplačnega prostora in ne zahteva posebne prijave, poveže se z obstoječim Googlovim računom. Prostora brez cvenka ni mogoče razširiti, lahko pa oblačno parcelo povečamo s poltretjim dolarjem na mesec ali z nakupom Chromebooka, uporabo paketa Quick Office ali z naročnino na glasbeno storitev Google Music. Microsoft lastno shrambo OneDrive najraje povezuje z oblačno pisarno Office 365, Applov iCloud pa z uporabo jabolčnih računalnikov. Na slednjih Applova oblačna shramba deluje neprimerno bolje kot odjemalec v operacijskem sistemu Windows.
Deljenje datotek je z uporabo poljubne oblačne shrambe enostavnejše kot kdaj prej. Namesto datoteke prijatelju, znancu ali sodelavcu pošljemo zgolj elektronsko sporočilo s povezavo do datoteke, shranjene v oblaku. Če se nam zdi taka dejavnost pomembna, si lahko omislimo specializirani storitvi za prenašanje datotek z enega naslova na drugega, WeTransfer ali HighTail. Za varno deljenje datotek najbolje poskrbi Mega. Datoteka, poslana v novozelandski oblak, je šifrirana že ob odhodu, med potjo in na cilju. Skrbniki do shranjene vsebine nimajo dostopa, saj je šifrirni ključ shranjen krajevno, v našem računalniku. Novozelandci za nameček ponujajo neverjetnih 50 GB brezplačnega prostora, ki bo zadostoval večini uporabnikov. Plačljivi paketi (od 500 GB naprej) se začnejo pri sto evrih na leto. Uporabniški vmesnik storitve Mega je preprost in učinkovit, deljenje (velikih) datotek poteka brez večjih težav.
