Ni vse samo Kickstarter
Družabno podprti projekti so v preteklosti udejanjili že veliko dobrih idej in iz marsikaterega posameznika čez noč naredili milijonarja. Ni čudno, da spletni inkubatorji rastejo kot gobe po dežju. Na naslednjih nekaj spletiščih posamezniki zbirajo denar za najrazličnejše stvari. Lahko jih podpremo ali se jim pridružimo še sami.
Kickstarter je spletni inkubator, na katerem išče srečo tudi veliko slovenskih izdelkov in idej.
V zadnjih petih letih so spletni inkubatorji nabrali milijarde evrov in zrasli v zavidanja vredno industrijo, ki je ne spregledajo niti največji. Danes ni nenavadno, da znan glasbenik in filmar denar za najnovejši projekt išče ob pomoči enega od priljubljenih zbirališč idej. Ljudje zbirajo sredstva za vse mogoče, od znamenite gostije s krompirjevo solato do pomirjujočih (slovenskih) lesenih jajc. Nekaterim uspe, drugim spet ne. Množičnost takega zbiranja denarja je prinesla s seboj nemalo težav. Nemčija, na primer, pripravlja zakon, ki bo urejal zbiranje denarja ob pomoči različnih spletnih inkubatorjev. Prihajajoča zakonodaja bo omejila zmožnosti zbiralca v prid podpornikov in zaščiti inovacij. Podjetja, ki zbirajo denar na takih spletiščih, bodo morala bodočim podpornikom posredovati več informacij o poslu in tveganju kot doslej.
Spletni inkubatorji delujejo po dveh poslovnih modelih. Najbolj razširjen je model z nagradami, kjer podporniki predstavljene izdelke vnaprej kupijo in tako prispevajo k uresničitvi izbrane zamisli. Na drugi strani so inkubatorji, kjer zbiralci v zameno za finančno podporo ponujajo lastniške deleže svojega podjetja. Oba poslovna modela uspešno živita. Oglejmo si nekaj njunih predstavnikov.
Kickstarter je vodilni spletni inkubator, ki je zbiralcem napaberkoval – reci in piši – že več kot milijardo evrov. Zbirališče zamisli podpira nadobudneže, ki se ukvarjajo s tehnologijo, filmom, igrami, umetnostjo, oblikovanjem in še čim. Deluje zgolj po modelu z nagradami, ne mara lastninjenja podjetij, dobrodelnih akcij ali zadovoljevanja osebnih finančnih potreb. Indiegogo ovir ne pozna. Če je Kickstarter dom skrbno pregledanih in nadzorovanih kampanj, je Indiegogo zatočišče vseh, ki pri kontroli padejo mimo. Med drugim so družini Haley pomagali pri spočetju otroka. Mednarodno zelo priljubljena spletna stran je bila v osnovi ustanovljena za ustvarjalce neodvisnih filmov in gledaliških predstav, a se je sčasoma razvila v živžav, ki s finančnimi nagradami podpornikov omogoča najrazličnejše projekte. Med njimi ne manjkajo niti dobrodelne akcije niti osebni cilji. Povsem dobrodelnim projektom je namenjen spletni inkubator Crowdrise, ki deluje podobno kot Kickstarter in Indiegogo, a brez zaslužkarskih namenov. Podobnih, specifičnim projektom namenjenih spletišč je mnogo, v spletu tako najdemo Quirky, raj za izumitelje, ter Tilt, ki je namenjen zbiranju sredstev v skupinah.
Na drugi strani so spletni inkubatorji, ki zbirajo sredstva v zameno za lastniške deleže podjetij. V kategorijo sodi tudi Bolstr, čeprav se podjetja z uspešnimi kampanjami na tem spletnem inkubatorju ne odpovedo lastništvu v podjetjih. V zameno za denarni vložek vlagateljem obljubijo redna izplačila prihodkov, dokler izplačani znesek ne presega vnaprej obljubljene cifre. Bolstr sprejema zgolj ponudbe podjetij, ki so na trgu že leto ali dve. Startupi niso zaželeni. Povsem nasprotno je pri spletnem inkubatorju Fundable, ki je namenjen ravno startupom. Gre za spletišče, ki omogoča, da se lastniki podjetij sami odločijo, ali bodo v zameno za prispevana finančna sredstva obljubili nagrade ali delež podjetja. Od tekmecev se Fundable loči po izvrstnih orodjih in podpori, ki so na voljo vzhajajočim poslovnim zvezdam. Med vidnejšimi spletnimi inkubatorji, ki denar zbirajo s prodajo lastniških deležev zbiralcev, je Crowdfunder. Družabno omrežje in zbirališče idej je postavila v ospredje uspešna kampanja podjetja PonoMusic. Lastnik Neil Young in druščina so se investitorjev morali celo otepati, ko so zbrali zastavljene štiri milijone dolarjev.
Priljubljenost spletnih inkubatorjev je povzročila tudi porazdelitev po zvrsteh. Glasbeniki imajo tako na primer lasten Kickstarter v obliki spletišča PledgeMusic, filmarji JuntoBox in ustvarjalci iger Gambitious. Seveda so našteti zgolj kapljica v morju najrazličnejših storitev, ki jih je iz dneva v dan več. Kateri spletni inkubator je pravi, je odvisno od več dejavnikov, predvsem se zaplete z lokacijo. Mnogi še vedno ne priznavajo Slovenije, zato si je treba pred zbiralno akcijo omisliti posrednika. Za nameček ima vsako spletišče vrsto svojih pravil, ki si jih je pred končno odločitvijo priporočljivo ogledati.
