Preprost računalniški slovenski govorec
Bralec Nik Grebovšek nam je poslal raziskovalno nalogo, v okviru katere sta s sodelavcem Markom Vrečerjem naredila sintetizator govora v slovenščini. Dala sta ga v javno uporabo.
Bralec Nik Grebovšek nam je poslal raziskovalno nalogo, v okviru katere sta s sodelavcem Markom Vrečerjem naredila sintetizator govora v slovenščini. Dala sta ga v javno uporabo.
Facebook je nadgradil svojo članstvo v fundaciji Linux, s tem pa bodo dobili tudi sedež na upravnem odboru te fundacije.
Glede na to, da veliko, morda celo večina tehnoloških novosti v sodobnih avtomobilih sloni na računalniških tehnologijah, je bilo najbrž le vprašanje časa, kdaj bodo nadzor nad avtomobili preizkusili pridobiti tudi računalniški navdušenci in hekerji. Mlado ameriško zagonsko podjetje Comma.ai tako ponuja neodvisno rešitev Openpilot za avtonomno vožnjo avtomobilov, ki je povrh vsega na voljo kot odprtokodna programska oprema, dosegljiva na portalu Github.
Pisanje besedil, urejanje preglednic in prikazovanje elektronskih »prosojnic« so verjetno ena najpogostejših opravil, ki jih počnemo z računalnikom. Ne čudi torej, da je Microsoft s svojim pisarniškim paketom že pred davnimi leti naletel na zlata jajca. Toda ali res potrebujemo tako kompleksen paket? Ne bi bil morda dovolj že odprtokodni LibreOffice? Ali pa je še celo ta preveč?
Vsakdo, ki vsaj malo spremlja dogajanje na področju operacijskih sistemov, ve, da Linux spremlja četa težav. Ena glavnih je nepregledna množica različnih distribucij, podobnih kot jajce jajcu, a hkrati dovolj različnih, da povzročijo marsikateri siv las na glavi neukega uporabnika. A včasih je mnoštvo poti dobro za sprehajalca in tako je tudi v primeru, ko iščemo zanesljiv operacijski sistem za otroke.
Sveti gral pisarniške programske opreme je poslovanje brez uporabe papirja. Ekološko, varčno in učinkovito. Owl Intranet Engine, sistem za upravljanje dokumentov, je korak v pravo smer.
S tem mnenjem obhajam natančno deset let od prvega, v katerem sem trdil, da si programi želijo prostosti. Prosto programje počasi prevzema vse več por računalništva, še posebej pa vzhajajoče veje, kot so lahki prenosniki. Ozrimo se nazaj še malo bolj podrobno.
Včasih so se moški dvobojevali zaradi žensk, osebne časti in časti domovine. Danes so poglavitni razlogi za medsebojno butanje glav okleščeni na dilemo AMD ali Intel, Nvidia ali ATI in, seveda, Okna ali Linux.
V majski številki smo objavili članek z naslovom "Znova: odprta koda, da ali ne?", v katerem smo predstavili večno problematiko odprte kode v javni upravi - torej, ali lahko z uvajanjem naveze Linux/FOSS (konkretno Linux/OpenOffice) država prihrani zajeten kupček denarja, ki bi sicer v obliki licenc odtekel k Microsoftu. Pa je ceneje v resnici tudi bolj varno?