Posamezniki in podjetja so se v letu 2020 na epidemijo odzvala večinoma tako, da so še bolj pospešili uporabo storitev v oblaku. Raziskava družbe IDC je pokazala, da je skupno gledano nabor storitev v oblaku (IaaS, PaaS, SaaS) na letnem nivoju zrasel za 26% in dosegel vrednost 233,4 milijard dolarjev.
Microsoft se pospešeno pripravlja na predstavitev nove oblačne storitve Cloud PC, ki kot samo ime pove, ponuja uporabnikom namizje z okoljem Windows v oblaku. Kot bi lahko pričakovali, bodo lahko uporabniki v takem okolju uporabljali vse programe, ki so na voljo za okolje Windows, a brez obremenitve, da bi za to potrebovali ustrezno strojno opremo na svoji lokaciji.
Microsoft je predstavil novo oblačno storitev Azure Space, ki omogoča dostop do oblačnih storitev tudi na lokacijah, kjer internetne povezave ni oziroma je ta nezadostna za potrebe naročnikov. To bo omogočeno preko hitrih satelitskih povezav, ki bodo povezovale glavne podatkovne centre Azure z lokalnimi oblačnimi strežniki na poljubni lokaciji na zemeljski površini.
Družba IBM je najavila veliko spremembo, saj se bo v letu 2021 razdelila v dve samostojni družbi. Odločitev so sprejeli, ker se želijo v okviru sedanje družbe IBM osredotočiti na poslovne priložnosti z višjo dobičkonosnostjo, kamor sodijo oblačne storitve in področje umetne inteligence. Obenem pa verjamejo, da lahko vse ostale storitve, ki bodo združene v novo družbo brez dokončnega imena (začasno jo kličejo NewCo), še naprej uspešno konkurirajo na tržiščih, kjer so prisotni.
Evropska unija ne želi biti odvisna od oblačnih storitev velikih ponudnikov, zato je lani sprožila projekt GAIA-X, s katero bo Evropa dobila lastno infrastrukturo za sodobne storitve v oblaku. Manj kot leto dni od prve javne najave projekta se kažejo prvi konkretni koraki v nastanku organizacije, ki utegne v prihodnosti igrati ključno vlogo v nudenju storitev v oblaku v Evropi, zlasti za potrebe javnega sektorja, zelo verjetno pa tudi precej širše.
Najnovejša Gartnerjeva raziskava uporabe storitev v javnem oblaku kaže na to, da ta še naprej raste in to kljub negativnim učinkom pandemije na gospodarstvo. Po drugi strani pa je prav prisilno delo od doma ustvarilo nove potrebe po storitvah v oblaku, ki se bodo v prihodnjih letih najverjetneje še okrepile.
Analitska družba TeleGeography, znana po svojem zemljevidu podmorskih podatkovnih povezav, je objavila zanimiv zemljevid z označenimi lokacijami velikih podatkovnih centrov, ki oskrbujejo veliko večino storitev v oblaku. Na zemljevidu so prikazani globalni in regionalni podatkovni centri šestih največjih ponudnikov: Amazon Web Services, Microsoft Azure, Google Cloud, IBM Cloud, Oracle Cloud in Alibaba.
Google je predstavil novo storitev v okviru oblaka Google Cloud, ki povišuje varnost in zaupnost podatkov pri procesiranju v oblaku na novo raven. Zaupni virtualni strežniki (confidential virtual machines) ponujajo šifriranje podatkov oziroma virtualnih aplikacij med izvajanjem na fizičnih strežnikih.
IBM je ne letni konferenci Think prikazal novo vizijo razvoja, prvič pod okriljem novega direktorja Arvinda Krishne. V svojem nagovoru je poudaril, da IBM vidi prihodnost informacijske tehnologije in storitev v umetni inteligenci in hibridnih oblakih, kjer je IBM doslej bil vsekakor v ospredju. Na primer z rešitvijo IBM Watson.
Raziskava družbe Morhisec razkriva zanimive podrobnosti o uporabi tehnologije za delo od doma v času pandemije. Podatki se sicer nanašajo na ugotovitve zaposlenih v ZDA, vendar verjamemo, da ključne ugotovitve veljajo v podobni meri tudi za druge dele sveta. Avtorji raziskave poudarjajo, da je pandemija dejansko ustvarila povsem novo tržno nišo, ki je že dobila kratico: WFH (Work From Home).
