Olympusov novi mju oz. ?720 SW iz žepnega razreda fotoaparatov se kiti s precej drzno obljubo, da aparat omogoča fotografiranje do 3 metre pod vodno gladino brez dodatnega podvodnega ohišja. Še več, v Olympusu trdijo, da bo zdržal tudi padec z višine metra in pol na tla brez posledic (razen morebitnih prask, seveda). Vsekakor obetavno, a pojdimo po vrsti.
Kodak bo pri svojih aparatih očitno stavil na tehnologijo dvojnega objektiva, s katerima laže doseže večji razpon goriščnice ali pa širši kot slikanja. Po modelu V570, ki je s pomočjo dodatnega objektiva omogočal slikanje pri 23 mm, so predstavili še model V610, ki dvojni objektiv izkorišča nekoliko drugače. Gre namreč za trenutno najmanjši aparat z desetkratno optično povečavo, saj bi ga po merah lahko uvrstili tudi v žepni razred. To so pri Kodaku dosegli s pomočjo dveh objektivov, ki vsak skrbita za del razpona goriščnice: prvi med 38 in 114 mm (ekvivalent 35 mm formatu), drugi pa med 130 in 380 mm. Med zumiranjem aparat najprej uporablja prvega, ko pride do njegove meje, se ustavi, nadaljnji pritisk na tipko za zum pa "preklopi" na drugi objektiv. Ker ima tako vsak izmed objektivov le trikratno optično povečavo, je sistem leč dovolj preprost, da so ga v Kodaku namestili kar v ohišje - objektiv tako med slikanjem sploh ne sega iz ohišja.
Skupino novih Kyocerinih laserskih tiskalnikov zaenkrat sestavljajo štirje modeli, FS-2000D, FS-3900DN, FS-4000DN in posebnež A3 - FS-6950DN. Poglavitna novost je uporaba pozitivno naelektrenega valja, s čimer je med delom močno zmanjšano oddajanje ozona. Tiskalniki so tudi bistveno tišji kot njihovi predhodniki, po občutku pa lahko rečemo, da so tišji tudi nasploh. Le model 4000 je nekoliko glasnejši, bržkone zaradi "hitenja". Kakovost tiska je pri vseh štirih modelih skorajda enaka, saj vsi uporabljajo povsem enako tehnologijo.
Brezžične tehnologije vedno bolj prodirajo tudi v izdelke, kjer jih prej nismo bili vajeni. Tudi v fotoaparate. Koristi, ki jih s takim vmesnikom pridobi uporabnik, so velike. Canon tudi na področju fotoaparatov in brezžičnega povezovanja orje ledino. V novi Ixus je namreč vgradil možnost tovrstnega povezovanja po standardu 802.11b.
V pestri izbiri Canonovih izdelkov se je znašel novi Pixma iP6600D, šestbarvni foto tiskalnik, mali domači foto laboratorij, ki za delovanje niti ne potrebuje računalnika. Poudarek so dali v Canonu predvsem tiskanju slik s pomnilniških kartic, saj jih lahko pregledujemo prek velikega zaslona LCD, ki po diagonali meri kar devet centimetrov. Tako lahko slike naknadno obrežemo, vrtimo ali pa zgolj polepšamo z različnimi nastavitvami. Slike je mogoče tiskati tudi neposredno iz fotoaparata, saj podpira PictBridge, lastniki mobilnih telefonov z zmogljivejšimi fotoaparati pa bodo veseli infrardečega vmesnika, prek katerega lahko pošiljajo slike tiskalniku. Tisti, ki jim je to premalo, si lahko dokupijo še modul bluetooth. Tako kot že večina Canonovih tiskalnikov zmore tudi iP6600D tiskati na plošče CD oz. DVD. Zelo dobrodošel je tudi dodaten podajalnik papirjev, da lahko v enem hranimo papirje velikosti A4, v drugem pa foto papirje manjših mer. S tem se izognemo prelaganju in nastavljanju širine papirja, kadar želimo tiskati na foto papir, ki naj bi ga glede na zmogljivost tiskalnika kar pogosto potrebovali.
Acerjev prenosnik z dolgo oznako TravelMate 2423NWXMi je trenutno najcenejši prenosnik na našem trgu in ga oglašujejo na velikih obcestnih plakatih. Žal gre za "nepopolni" prenosnik, saj v ceno ni vštet okenski operacijski sistem, o tem, da naj bi na njem tekla Okna, pa pričajo na edini plošči CD-ROM priloženi okenski gonilniki. Na plošči ni programov za zapisovanje optičnih nosilcev niti za predvajanje filmov s plošč DVD. Na disku je prednaložena malo znana različica Linuxa (Linpus), ki je brez grafičnega okolja, torej je praktično neuporabna. Za povrh bi pričakovali, da bo prodajalec v tem primeru priložil tudi gonilnike za Linux, a tega seveda ni storil.
Zasloni s širokim razmerjem stranic (pri prenosnikih navadno 16 : 10) očitno niso več samo modna muha, saj so praktično vsi novi prenosniki opremljeni z njimi. Tudi trije novi prenosniki iz Toshibine družine P100 se lahko pohvalijo s kar 17-palčnimi zasloni LCD, vsi s tehnologijo trubrite za boljši kontrast.
Sony DSC-H2 je osvežitev modela DSC-H1, ki smo ga v Monitorju preizkusili preteklo jesen. H2 prinaša predvsem izboljšan objektiv (nanj se je tokrat podpisal Carl Zeiss) in svetlobno tipalo, ki ima milijon več pik kot pri predhodniku (6 v primerjavi s 5 pri H1). V nekaterih drugih tehničnih podrobnostih (npr. velikost zaslona LCD) pa je H2 celo manj prepričljiv kot njegov predhodnik.
Pred dvema letoma je podjetje Olympus na Photokini predstavilo dokaj nenavaden fotoaparat E-300, ki na vrhu ohišja ni imel vgrajene običajne prizme. Prenos svetlobe skozi objektiv so rešili s pomočjo stekelc na levi strani ohišja in to se je kljub zahtevni mehaniki izkazalo za dobro rešitev. Pa vendar fotoaparat ni naletel na najboljši odziv med kupci, zato je dokaj nenavadno, da so se v podjetju odločili za njegovega naslednika. No, ta bo zaradi številnih izboljšav in inovacij gotovo zanimivejši za uporabnike.
Barvni laserski tiskalnik C5450n se uvršča med zmogljivejše Okijeve tiskalnike. Na videz je popolnoma enak šibkejšemu modelu C3200n, le na zadnji strani opazimo poleg omrežne in USB povezave še priključek za vzporedno povezavo. Tudi v notranjosti bomo zelo težko odkrili kakšno razliko. Oba uporabljata tehnologijo LED namesto klasičnega laserja. Edina vidna razlika je le v oznaki barvila (tonerja), ki pa ga lahko kljub temu vgradimo v šibkejši model in tako za nekaj dodatnih tisočakov natisnemo kar dva tisoč strani več. Obratno zamenjavo so preprečili zgolj s koščkom plastike, ki ga lahko z malo spretnosti odstranimo. Le menjava valja je preprečena s tipalom. Druge komponente lahko brez težav zamenjamo. Bistvena razlika pri Oki C5450n je skrita očem. Ima namreč zmogljivejši procesor, 128 MB vgrajenega pomnilnika, možnost razširitve še s 256 MB, vgradimo lahko tudi disk, namesto posnemanja GDI pa ima C5450n PCL in postscript. Tudi v sami hitrosti tiskanja je razlika, vendar dosti manjša, kot smo pričakovali. Uporabniški vmesnik je dokaj razumljiv, saj je od predhodnika dodatno naphan z možnosti. Seveda lahko tudi te natisnemo na papir, za boljši pregled. Tiskalnik lahko prav tako upravljamo prek spletnega brskalnika, saj je omrežni modul še naprednejši kot pri C3200n. Tiskalnik je zato namenjen bolj skupni pisarniški rabi. Le tako lahko namreč popolnoma izkoristimo napredni omrežni vmesnik. Ker gre le za razred zmogljivejši tiskalnik, bi lahko omogočili dokup dodatnih predalov za papir, a je na voljo le en predal in večnamenski podajalnik. Možno je dokupiti še modul za tiskanje na obe strani, pri modelu C5450dn pa je to že vgrajeno.
