Tudi model Latitude D520 je nadgradnja uspešne serije, ki pri Dellu predstavlja kompromis med ceno, opremljenostjo in, posledično, zmogljivostjo. Posodobljen (v primerjavi z D510) je bil procesor, ki je zdaj dvojedrni, povečan disk (80 GB) in če izvzamemo posodobitve procesorskega nabora ter grafične kartice, so preostale značilnosti zelo podobne kot pri predhodniku.
Dell Latitude D420 v ponudbi prenosnikov tega izdelovalca nadomešča kar dva modela: Latitude D410 in Latitude X1. Gre za ultra lahek prenosnik z maso 1,36 kg, ki ima 12,1-palčni zaslon širokega formata z ločljivostjo 1280 × 800 pik. Procesor Core Solo U1300 je najšibkejši procesor Intelove družine Core, pohvali pa se lahko z zelo nizko porabo. Deluje s taktom 1,06 GHz. 512 MB pomnilnika in 60-gigabajtni disk sta za dandanes povsem običajna podatka. Optična enota je zunanja, vstavimo pa jo lahko tudi v priključno postajo Mediabase, ki je na voljo za doplačilo. Če prenosnik namestimo na priključno postajo, se njegova debelina poveča za dvakrat - prenosnik tudi v tem primeru še vedno lahko prenašamo naokoli, le nekoliko težji je.
Joybook A33E je eden cenejših prenosnikov na trgu, a vendarle ponuja dovolj zmogljivosti za "navadnega" uporabnika. Poganja ga mobilna izvedba procesorja Celeron, ki utripa s taktom 1,6 gigaherza. Vgrajenega ima 512 megabajtov pomnilnika, največja količina pomnilnika, na katero ga je mogoče razširiti, pa je 1 gigabajt. Grafika temelji na Intelovi rešitvi Extreme Graphics 2, ki je vgrajena na matični plošči in uporablja del sistemskega pomnilnika. Sodi med počasnejše rešitve, temu ustrezen je bil tudi rezultat merjenj s programom 3DMark, ki je nameril indeks 2153. Za zahtevnejše grafične aplikacije in igre malo, za pisarniško rabo povsem dovolj. Zaslon ima diagonalo 15,4 palca in je širokega formata, njegova ločljivost pa je 1280 × 800 pik. Slika je dokaj dobra, kotna vidljivost pa zelo slaba, saj slika tudi ob majhnih spremembah položaja gledanja hitro izgubi kontrastnost. Za priključitev zunanjega monitorja je vgrajen tudi vmesnik VGA, za priklop na televizor ali video napravo pa vmesnik S-Video. Računalnik je opremljen tudi z zapisovalnikom DVD. Diska je ugodnih 60 gigabajtov, med vmesniki pa najdemo vse trenutno bolj ali manj aktualne standarde (USB, firewire, WLAN, ethernet), manjka le bluetooth.
Oki je svoje laserske tiskalnike prenovil in v razredu 5000 predstavil kar štiri nove člane. Preizkusili smo omrežni model C5700n. Kot je pri Okiju že v navadi, ne gre za navaden laserski tiskalnik, saj namesto laserskega žarka uporablja tehnologijo LED. Zunanjost tiskalnika se je le nekoliko spremenila, delovanje in postavitev elementov pa ostajata enaka.
Podjetje Nashuatec, ki se posveča predvsem pisarniškim izdelkom srednjega ali višjega cenovnega razreda, je razvilo pravega posebneža, MP C1500sp. Na našem preizkusnem stroju je sicer pisalo Ricoh, saj je bil razvoj dejansko opravljen tukaj (Ricoh ima v lasti blagovno znamko Nashuatec), vendar se bo pri nas prodajal Nashuatecov model.
FS-1016MFP je Kyocerina najosnovnejša laserska večnamenska naprava in je namenjena predvsem manjšim podjetjem.
Med cenejšimi digitalnimi fotoaparati z veliko optično povečavo Canon nastopa z modelom Powershot S3 IS, Sony pa tudi s Cybershotom DSC-H5. Po videzu sta si dokaj podobna, pa tudi sicer sta ostra konkurenta, tako da si ju je smiselno ogledati neposredno, v primerjavi.
Samsung Digimax L85 je aparat, pri razvoju katerega se v Samsungu niso preveč trudili z miniaturizacijo. Nasprotno, aparat s svojo velikostjo in določenimi potezami nekoliko spominja na stare, "retro" aparate izpred mnogo let. A zato po tehničnih značilnostih ni prav nič starodoben.
Sonyjev Cybershot DSC-S600 je simpatično oblikovan aparat za manj zahtevne uporabnike. Gre za fotoaparat s tipalom, ki ima šest milijonov pik, in objektivom s trikratno optično povečavo. Čeprav so objektivi s trikratno povečavo v nižjem cenovnem razredu običajni, moramo tega pri Sonyju S600 vseeno šteti med posebneže. Ponuja namreč goriščno razdaljo, ki je v 35 mm formatu ekvivalentna razdalji med 31 in 93 mm. Aparat tako ponuja precej širši kot zajemanja, kot smo vajeni pri konkurentih, ki večinoma slikajo z najmanj 35 mm ali več. Lastnost, ki bo prišla zelo prav pri slikanju v manjših prostorih in pri slikanju pokrajin.
Casiovi modeli Exilim že od prvega modela predstavljajo meje zmogljivosti, kar zadeva žepne modele, in tudi model Z1000 v tem ni izjema. Ima namreč tipalo z diagonalo 1/8 palca s kar 10,3 milijona svetlobnih elementov. Slike imajo sicer "le" 9,43 milijona pik; to pomeni največjo ločljivost 3448 × 2736 pik. Poleg te je na voljo še ločljivost 5, 3 in 2 "megapik" ter ločljivost VGA. Slike se zapisujejo na kartice SD/MMC, v osnovi pa ima vgrajenega tudi 8 megabajtov notranjega pomnilnika. To je seveda premalo za kakršnokoli resno rabo, sploh pri največji ločljivosti, ki ustvarja štiri kar megabajt velike datoteke JPEG. Objektiv aparata ponuja trikratno optično povečavo (ekvivalent od 38 do 114 mm), njegova svetlobna jakost je med solidnih 2,8 pri širokem kotu in slabših 5,4 v tele povečavi. Ob slabši svetlobi mu tudi hitro poidejo moči za natančno ostrenje, tako da pogosto zaklene sliko neostro. Ostriti zna od razdalje 40 cm naprej (pri širokem kotu), v makro načinu pa od 6 cm naprej. Aparat ima tudi stabilizator slike. Ta je sicer elektronski, vendar dobro preprečuje razmazanost slik pri nekoliko daljših časih osvetljevanja.
