Nikon Coolpix S10
Nikon S10 je naslednik modela S4. "Podedoval" je vrtljiv del z optiko, ki ga lahko zasukamo okrog osi za 270 kotnih stopinj. To pride prav, kadar želimo ustvariti avtoportret; pri tem aparat sam pravilno obrne sliko na zaslonu LCD.
Nikon S10 je naslednik modela S4. "Podedoval" je vrtljiv del z optiko, ki ga lahko zasukamo okrog osi za 270 kotnih stopinj. To pride prav, kadar želimo ustvariti avtoportret; pri tem aparat sam pravilno obrne sliko na zaslonu LCD.
FE-190 je trenutno drugi najzmogljivejši predstavnik Olympusove družine preprostih izdelkov "Easy" za preproste uporabnike. Poleg tega je tudi majhen - pravzaprav žepen, tako da je vedno in povsod pri roki.
Finepix F30 spada med žepne modele digitalnih fotoaparatov, po velikosti se uvršča nekako v sredino teh modelov. Ohišje je kovinsko, z zglajenimi robovi, in omogoča nekoliko slab prijem, še posebej, kadar ga želimo držati z eno roko, saj nima nobene prave nedrseče opore za prste.
Pred letom in pol so v Nikonovi ponudbi digitalnih SLRjev predstavili izboljšan D70s, a večino lastnikov starejšega D70 ni ravno prepričal v zamenjavo fotoaparata. Razlik med njima je bilo pravzaprav malo. Izboljšan je bil avtofokus, povečan pregledovalnik LCD, še nekaj dodatnih popravkov pa je bilo prej lepotne narave kot ne. Šele letos na sejmu Photokina smo dočakali pravega naslednika, ki je upravičeno tudi prevzel novo, višjo številko. Ta je še vedno namenjen resnejšim amaterskim fotografom in medtem ko vstopni model še naprej ostaja D50, so zahtevnejšim uporabnikom namenili novi D200, profesionalcem pa ostajata preverjena D2X in D2Hs.
Nikon S7c že z nazivom poudarja, da gre za izdelek z možnostjo povezovanja (C - "connectivity"). V S7 je kot v enega redkih trenutno aktualnih fotoaparatov na trgu že tovarniško vgrajen brezžični vmesnik Wi-Fi po standardu b/g.
Razred više od modela DX 4050 sodi Epson Stylus DX5050, ki ga lahko primerjamo tudi z malce starejšim modelom DX4850, tako po videzu kot po lastnostih. Epson Stylus DX5050 tako kot vsi tiskalniki iz serije D uporablja štiri ločene barvne kartuše in premore največjo ločljivost 5760 x 1440 pik na palec. Tako kot v Stylus DX4850 je tudi v Stylus DX5050 vgrajen bralnik kartic. Ker nima vgrajenega zaslona za pregledovanje vsebine pomnilniške kartice, natisne seznam fotografij, pod katerimi ustrezno počrnimo ustrezne kvadratke in list položimo na optični bralnik, ta pa odčita naše želje. Za razliko od modela Stylus DX4050 je možno nastavljati tudi število fotokopij.
Tudi v samem vrhu Canonovih večnamenskih naprav je prišlo do nekaterih izboljšav. Tako je iz modela Canon MP800 nastal že po videzu, pa tudi zmogljivostno prenovljen Canon MP810.
K jesenski osvežitvi novih modelov sodi tudi cela vrsta novih oziroma prenovljenih večnamenskih naprav. Pri večini gre zgolj za lepotne popravke, vmes pa je moč zasledili tudi kakšno tehnično izboljšavo. Canonov model MP180 je tako nadgradnja modela MP170 oziroma zgolj njegova nova preobleka. Tiskalnik je obdržal črno-beli zaslonček LCD, ki precej pregledno posreduje informacije in omogoča spreminjanje nastavitve kopiranja, svetlosti, števila kopij, vrste papirja itd. Opremljen je tudi z bralnikom kartic, kar nam omogoča neposredno tiskanje fotografij. Seveda vsebine kartice ne moremo pregledovati prek zaslona, zato pa nam tiskalnik natisne seznam vseh slik, na katerem pod želenimi počrnimo ustrezno okence, papir pa nato položimo nazaj na optični bralnik in tiskanje fotografij se lahko začne. Ta način tiskanja fotografij pri Canonu sicer uporabljajo že kar nekaj časa. Za razne neljubitelje novih tehnologij, ki še vedno prisegajo zgolj na svinčnik in papir, je to prav prijazen način izbire slik ter nastavitev.
V Epsonu so se odločili prenoviti večnamenske naprave, poglavitni element spremembe pa je uporaba novega barvila Ultra DuraBrite. Tiskalnik ima štiri ločene barvne kartuše, poudarek na novih barvilih pa je predvsem obstojnost ter seveda nižja cena izpisa. Epson Stylus DX4050 je za razred močnejši od modela Stylus DX3850, ki smo ga v Monitorju že preizkusili, na videz pa sta skorajda docela enaka.
Zelo opazno spremembo je doživela Canonova večnamenska naprava MP500, ki jo je nasledila nova, Canon MP510. Razlika je že v sami obliki, saj zaslon LCD in funkcijske tipke niso več vidne in so lično skrite oziroma pokrite z zaslonom. Ob uporabi ga odpremo in s tem pridobimo precej funkcijskih tipk in dokaj velik barvni zaslon LCD, ki rabi predvsem pregledovanju fotografij na pomnilniški kartici ali nastavljanju fotokopiranja. Žal tudi v prenovljenem modelu zajetih slik na optičnem bralniku ni mogoče shraniti na pomnilniško kartico. Na naše presenečenje pa so pri novem modelu odvzeli precej priboljškov. Tako kot je Canon storil pri navadnem brizgalnem tiskalniku Pixma iP3300, je storil tudi pri večnamenski napravi MP510 - nič več ni mogoče tiskati neposredno na plošče CD/DVD. Canon MP510 je ostal tudi brez dodatne črne kartuše, ločljivost pa so mu znižali na 4800 x 1200 pik na palec. Ohranil pa je dva podajalnika papirja, eden je v obliki predalnika, drugi pa v obliki večnamenskega podajalnika. Ostaja tudi možnost povezovanja z mobilnimi napravami prek infrardeče povezave.