Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
Tablični računalniki so se doslej izkazali za koristne na številnih področjih rabe, še posebej izstopajo kot bralniki najrazličnejših vsebin. Tablice so prinesle nekatere drugačne načine prebiranja in združevanja vsebin, ki v marsičem prekašajo klasične bralnike. Eden takih je program Flipboard za Applov iPad, ki je zaradi uspešnosti in priljubljenosti dobil kup posnemovalcev, tudi na drugih platformah. Prav spretno zamišljeni napredni bralniki najbolje prikazujejo, kako lahko tablice uporabljamo "drugače".
Pametni telefoni prevzemajo naloge vse več namenskih naprav. Že dolgo predvajajo glasbo in druge večpredstavne vsebine, vse bolje fotografirajo, podpirajo različne kanale komuniciranja, z vgradnjo lokacijskih tipal pa so postali zanimivi tudi kot nadomestki za specializirane naprave za avtomobilsko in tudi kolesarsko, javno transportno ali celo peščevo usmerjanje do cilja.
Čeprav bo trezna glava takoj opazila, da so prometne novosti k nam pricapljale z dolgoletno zamudo, smo prvih korakov v informatizacijo javnega prometa v glavnem mestu lahko veseli. Včasih je veljalo, da je hitrost prihoda avtobusa obratno sorazmerna s ceno cigarete, ki si jo ravno prižgal. Danes ugibanja ni več.
V času, ko ima vsak večji ponudnik storitev svoj oblak in se naše delo vedno bolj seli vanj, so takšnega s predpono "i" predstavili tudi v Applu. Kot vedno, se njihov pogled precej razlikuje od konkurence in (kot vedno) bodo uvajalne težave nekatere odvrnile od njega. Drugi se trdno oprimite svojih sedežev in spoznajte prijaznejši obraz iOblaka.
Po letu in pol se znova vračamo k statistiki obiska spletnih strani Monitorja in Mladine. Kaj je novega pri rabi brskalnikov in operacijskih sistemov? Kako se na spletnem obisku pozna vzpon mobilnih naprav? To in še veliko več v nadaljevanju.
Protivirusni program v računalniku je že dolgo nekakšna obvezna mantra. Vendar pa zadnja leta računalnik nosimo tudi v žepu - pametne telefone in druge mobilne naprave namreč. Na njih hranimo pin kode za kartice, službeno pošto in, ne nazadnje, najde se tudi kakšna žgečkljiva slika, pa smo varnostno vendarle povsem brezbrižni. Zakaj ta brezbrižnost, kaj vse se nam lahko pripeti in kako se tega obvarovati, smo šli povprašat strokovnjaka za varnost, Daliborja Cerarja.
Applov urnik napovedi novih naprav je še kar konstanten, čeprav so si za novo različico telefona vzeli nekaj več časa, kot smo navajeni. Tako smo čakali kar leto in pol, to je na tem področju zelo dolgo. Seveda je bilo med tem silno veliko govoric in ugibanj, novi iPhone 4S pa se nam zdi glede na predhodnika nekoliko šibka nadgradnja.
Ob prelomu tisočletja sem na CeBitu gledal predstavitev, na kateri je stric z dlančnikom kazal, kako bomo v prihodnosti vse počeli enostavno in kar na cesti, ker bo naenkrat vse povezano in bo sodelovalo med sabo. Danes je to izvedljivo. Kako pa deluje, kadar sploh, je povsem druga zgodba.
Ne, ne bomo svetovali, da kupite program, s katerim boste nadzorovali svojega poslovnega ali osebnega partnerja. Še posebej zato, ker je to pri nas kaznivo. Svetujemo pa, da se zavedate, da so današnji pametni telefoni zelo zmogljivi večopravilni osebni računalniki, z veliko procesorske moči in skorajda neomejenimi komunikacijskimi zmožnostmi, in znajo početi skorajda vse. Predvsem pa, da lahko z namestitvijo kateregakoli androidnega programa nevede prenesete v svoj telefon tudi vohunski paket.
