Pro et contra

Pro et contra
Objavljeno: 26.3.2013 | Kategorija: Mnenja | Revija: April 2013 | Teme: iPhone

V zadnjem času videvam veliko oglasov za protivirusne programe, ki naj bi jih namestili v telefone. Je to le marketinška zvijača ali so protivirusniki v telefonih v resnici potrebni?

Matej Šmid: Telefon je ključ do vsega

Najprej, recimo bobu bo – če kateri izmed telefonskih ekosistemov sploh potrebuje protivirusnik, je to Android. iPhone je v jabolku tako zacementiran, da mu težko kdo kaj more, Windows 8 pa …, no, teh telefonov tako ali tako skorajda ni, torej jih tudi zlikovci niso opazili, kaj šele, da bi z napadi nanje računali na množico »ugrabljenih« telefonov.

Toda Android, da, Android je resen operacijski sistem, Linux, in teorija pravi, da je mogoče z resnim operacijskim sistemom narediti vse. Ali pa uničiti vse. Resda brez korenskega dostopa malce manj,  pa vendar. Tudi popolnoma legalni programi imajo, če hočejo, dostop do takih zadev, da nas lahko zaskrbi. Resda nas ob namestitvi na to opozorijo, vendar tega tako ali tako ne beremo. Povejte po pravici, bi vas motilo, da ima program dostop do vašega imenika in do vaših SMSov? Naj vas »potolažim«, takih programov je zelo veliko.  Ali tudi v resnici pošiljajo neželene SMSe (morda celo na 090 številke nekje v Nigeriji?), je sicer drugo vprašanje, dejstvo pa je, da bi to lahko počeli. Hej, dandanes imamo na telefonih celo certifikate za dostop do e-banke, da o dostopu VPN v osrčja podjetij niti ne govorimo. Do banke in podjetja imajo torej dostop tudi zlobni programi. In protivirusniki naj bi jih pri tem ustavili.

Še več, na voljo je vse potrebno za to, da se programi, ki počnejo take packarije, nesluteno hitro razmnožijo po milijonih, stotinah milijonov telefonov. Si predstavljate, da bi nekdo igrici, kot je Talking Tom, »prilepil« še nekaj zlobne kode, ki bi packala po naših stikih, certifikatih, e-pošti in SMSih? Nekako tako, kot imajo zlobno kodo prilepljeno skoraj vsi »key generatorji« v Piratskem zalivu?

Pravzaprav me čudi, da takih packarij ni več. Še posebej glede na to, da Google novih programov na svoji tržnici Play ne pregleduje tako kot Apple, temveč le naknadno, kasneje preverja, še posebej tiste, ki jih uporabniki prijavijo. Toda do takrat se lahko že nesluteno razmnožijo …

Trdim torej, da je protivirusnik načeloma koristen. Težavo vidim le v problemu kokoš-jajce, ki trenutno preprečuje, da bi protivirusniki postali boljši, kot so. Uporablja (kupuje?) jih zelo malo uporabnikov, zato si protivirusna podjetja z njimi ne dajo ravno veliko opraviti, so bolj privesek »pravih protivirusnikov« za Windows oz. naložba v prihodnost. In dokler bo tako, jih pač težko priporočimo, ker ni jasno, ali vam bodo ob konkretni nevarnosti sploh kaj koristili ali ne.

Boris Šavc: Antivirus za telefone je šala

Če je verjeti prodajalcem protivirusne opreme, se delež zlonamernih programov med mobilnimi aplikacijami strašansko povečuje. Bojda večina mobilnih zlikovcev meri na Googlov operacijski sistem Android. Ni čudno, da se mobilni antivirusni programi množijo kot zmage Tine Maze. Ti pripomočki kar tekmujejo med seboj, kdo bo odkril več »slabih« programov. Večkrat se zgodi, da se med ožigosanimi aplikacijami znajde znano ime, to pa povzroči med uporabniki nemir. Res počnejo zaustavljeni programi kaj slabega? Odgovor je večinoma nikalen.

Ne rečem, da zlonamernih programov v ekosistemu Android ni. Trdim le, da je težava manjša, kot si želijo izdelovalci antivirusnih programov. Škodljiva programska oprema za Android vsekakor kroži, a zaradi nje običajnemu uporabniku ni treba siveti. Po mojem mnenju je zlonamerna programska oprema v Androidu tista, ki v opisu navaja ene naloge, v resnici pa izvaja druge. Če aplikacija počne stvari, drugačne od oglaševanega, ji lahko rečemo škodljiva. Takih programov je na tržnici Play zelo malo, saj jih Googlovi nadzorniki redno brišejo. Ker pa ljudje ob namestitvi posameznega programa neradi beremo dolgovezno besedilo, se hitro zgodi, da se v sistemu kljub temu dogajajo nam neznane stvari. Reklamna sporočila med opozorili niso tam zaradi zlonamernega programa, temveč je zanje kriva naša malomarnost. Veliko programov počne nadležne stvari, a nas razvijalci nanje opozorijo pred namestitvijo. Nadležni programi niso zlonamerni. Na prave zlikovce naletimo, če pokukamo izza meja tržnice Play. Za nalaganje tujkov moramo na mobilni napravi pod varnostnim zavihkom omogočiti neznane vire in datoteko naložiti iz spleta. Za nameček ima Android Jelly Bean 4.2 vgrajeno zaščito, ki tako nameščene programe še dodatno pregleda. Nerad rečem, da smo si za morebitne težave z zlonamerno programsko opremo krivi sami, a tako je.

Kot vedno so tudi izjeme. Kdor piratizira programe v Androidu, bo prej ali slej naletel na mino. Ker nima nastavljenih ustreznih mašil, mu uporabo antivirusnega programa, kljub svojemu načelu proti, priporočam. Telefon bo počasnejši in manj odziven, a to je cena za »brezplačne« programe. Zastonj kosila ni. Večina uporabnikov bo še vedno raje plačala tisti evro za aplikacijo, ki jo res potrebuje. Poštenjaki cokle v obliki dobronamernega mašila ne potrebujemo. Pred namestitvijo je dovolj prebrati komentar ali dva in v primeru novejše aplikacije počakati, da Googlovi varnostniki opravijo svoje delo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki