Jesen je ponavadi čas, ko se tiskalniška podjetja odločijo predstaviti novo serijo tiskalnikov. Pri Canonu so lansko jesen splavili nadvse uspešno serijo brizgalnikov Pixma, letošnjo jesen pa jo nadgrajujejo (razvojno ime nove serije je Pixma II). Med močnejšimi modeli (ki premorejo ločene barvne kartuše) smo preizkusili modela iP4200 in iP5200.
Lexmark je že dalj časa usmerjen v brizgalne tiskalnike za manj zahtevne oz. v modele po kar najnižji možni ceni. Odkar so iz prodaje umaknili zmogljivejši tiskalnik Z65 (in Z55) to še posebej drži, tako da je trenutno njihov najzmogljivejši brizgalnik model Z705.
Pravzaprav je presenetljivo, da so pri Epsonu potrebovali tako dolgo, da so svoj najboljši foto tiskalnik Stylus Photo R800 (Monitor 7/8, 2004) "raztegnili" tudi v različico formata A3. Še posebej, ker so s tem čakali skoraj do začetka prodaje popolnoma nove serije tiskalnikov s črnili K3, ki naj bi bili naprodaj začetek jeseni.
Trg potencialnih uporabnikov za prenosne tiskalnike ni ravno velik. Pa vendar tako Hewlett-Packard kot Canon ponujata tovrstne modele. Vsake toliko časa jih tudi obnovita in nadgradita. Canonov model i80 smo preizkusili lansko poletje (Monitor 7-8, 2005), letos je na vrsti njegov naslednik, Pixma iP90.
Hewlett-Packard izdeluje tudi brizgalne tiskalnike, ki jih lahko priklopimo neposredno v omrežje - tako poslovne tiskalnike (Business Inkjet), že nekaj časa pa tudi cenejše modele. Nazadnje je bil tak Deskjet 6127, ki pa so ga pravkar umaknili s trga. Nadomestili so ga z Deskjetom 5850.
Izdelovalci logično prodajo največ tiskalnikov iz najnižjega cenovnega razreda, zato ne čudi, da je tam ponudba zelo pestra. Vsak izdelovalec ponuja več modelov, s katerimi želi kupce prepričati v nakup. To velja tudi za Epson, ki je na tem trgu že doslej nastopal z modeloma Stylus C42UX in C42Plus. Nedavno je ponudil še tretji model - Stylus C43UX, ponekod v Evropi znan tudi pod oznako C44UX.
Stylus C84 je najzmogljivejši Epsonov tiskalnik v "nefoto" razredu. Ta štiribarvni tiskalnik ima ločene kartuše za posamezne barve, tako kot njegov predhodnik C82. Razlika je v tem, da ima C84 kartuše polnjene s suspenzijskim črnilom, enako kakor tudi v tej številki preizkušeni model C64. Tiskalnik ima dokaj zmogljive tiskalne glave, saj ima črna 180 šob (dvakrat več kakor pri modelu C64), barvna glava pa jih ima 3 × 59. Veliko šob v črni glavi se opazi predvsem pri tiskanju besedila, ko tiskalnik hkrati odtisne več kot 2 cm širok pas. Žal pri tiskanju ni dovolj natančen, da bi za običajno kakovost (t. i. izbira Normal) zadostovalo tiskanje v obe smeri. Tiskalna glava tako tiska v obeh smereh (tiskalnik je s tem dvakrat hitrejši) šele pri najslabši kakovosti (draft), vendar je ta kakovost bolj ali manj neuporabna.
Epsonov označevalni sistem za brizgalnike bi nepoučenega uporabnika lahko zavedel, da gre pri modelu Stylus C64 za neposrednega naslednika modela C62 ali še prej modela C60. Pa vendar ni tako, saj ima C64 ločene barvne kartuše, medtem ko je C62 tiskal s črno kartušo in kombinirano barvno. Sistem ločenih kartuš lahko pohvalimo, še posebej, če večkrat tiskamo izdelke, ki zahtevajo več ene barve kakor druge.
Količinsko gledano, se gotovo najbolje prodajajo brizgalniki najnižjega razreda, predvsem zato, ker so njihove cene že kar neverjetno nizke. Pričakovati je, da bodo nekoč, morda čez nekaj let, ti tiskalniki kar zastonj in bomo uporabniki plačevali le potrošni material zanje. Pa vendarle, nizka cena pomeni, da morajo izdelovalci pri njihovi izdelavi uporabiti vse možne "varčevalne" ukane. Na primer to, da uporabijo starejšo tehnologijo, ki so jo v zmogljivejših izdelkih že nadomestili z novo.
Epson je močan predvsem pri tiskalnikih, specializiranih za tisk fotografij. Tako ne čudi, da je bil tudi prvi, ki je uvedel nekakšno novo podskupino med večnamenskimi napravami - foto večnamenske naprave. Se pravi "večnamence", ki imajo šestbarvni tiskalnik in so odlični predvsem pri tiskanju fotografij na svetleč papir. Priznamo, da smo bili do takega pristopa skeptični (in smo še vedno), saj so večnamenske naprave vendarle namenjene pisarniškemu okolju, tam pa je najpomembneje, da zna tiskalnik dobro tiskati (in fotokopirati) na navaden papir. No, prodaja samostojnih tiskalnikov tudi v domačem okolju upada in vse več večnamencev se seli na domačo mizo, tako da Epsonova poteza morda vendarle napoveduje prihodnost.
