Umetno inteligentni brskalniki prikažejo plačljive vsebine zastonj!
Nekateri novi brskalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, lahko zaobidejo plačljive mehanizme medijskih vsebin.
Orodji, kot sta ChatGPT Atlas (OpenAI) in Comet (Perplexity), sta denimo uspeli dostopati do celotnega, 9.000 besed dolgega članka s spletišča MIT Technology Review, ki je sicer na voljo le naročnikom. To jima je uspelo, ker se navzven predstavljata kot običajna uporabnika in ju obiskana stran ne prepozna kot bota. Mediji sicer običajno uporabljajo datoteke robots.txt za blokiranje nezaželenih botov, vendar brskalniki, kot sta Atlas in Comet, pravilom iz njih pogosto ubežijo s tem, da se obnašajo kot človeški obiskovalci. Poleg tega nekateri mediji uporabljajo odjemalske (client-side) plačljive mehanizme, kjer je vsebina zakrita za uporabnika, medtem ko jo umetna inteligenca lahko vseeno prebere v kodi strani.
Zanimivo je tudi, da Atlas namenoma izpušča vsebine založnikov, ki tožijo OpenAI. Takšen je primer spletišča PCMag, katerega lastnik Ziff Davis je aprila vložil tožbo proti podjetju zaradi kršitev avtorskih pravic. Kljub temu pa Atlas vseeno zna izdelati podrobne povzetke tem, ki izvirajo iz takih virov, in to z uporabo objav z družbenih omrežij, povzetkov iz drugih virov ali že obstoječega znanja.
Vzpon umetno inteligentnih brskalnikov že danes pomeni velik izziv za medijsko industrijo. Čeprav obljubljajo novo dobo dostopa do informacij brez klasičnega iskanja, obenem ogrožajo poslovne modele spletnih medijev, ki se zanašajo na naročnine.
