Težave pri gradnji sistema Galileo

Izgradnja evropskega sistemaGalileo, »evropski GPS«, se vleče že dolga leta, v Monitorju smo o njem pisali že leta 2001, vendar počasi vendarle napreduje. Uspešno je prestal prve teste z dvema satelitoma GIOVE-A in GIOVE-B (leta 2005 in 2008), in teste s štirimi sateliti, ki so v orbito poleteli leta 2011 in 2012. Slednji test je bil že blizu pravemu delovanju, saj zemeljski sprejemniki za določanje lokacije potrebujejo vsaj štiri satelite.

V petek pa sta v vesolje iz Francoske Gvajane s Sojuzom poletela dva satelita iz konstelacije tistih »pravih«, ki bodo tudi dejansko omogočali delovanje sistema Galileo. Satelita Doresa in Milena sta uspešno poletela, vendar je podjetje, ki zagotavlja njun transport, Arianespace, ugotovilo, da sta se utirila v prenizko orbito. Sta stabilna, strokovnjaki pa se trudijo, da bi njuno orbito popravili.

Sistem Galileo naj bi na koncu premogel 22 satelitov in komercialnim uporabnikom (naročnikom) omogočal natančnost določanja položaja do enega centimetra, običajni smrtniki pa naj bi bili deležni natančnosti okoli enega metra. Poleg tega naj bi sateliti imeli tudi sprejemnike (in ne samo oddajnike), s katerimi bi zagotavljali natančen sistem reševanja. Naprave, kot so avtomobilske navigacije in pametni telefoni, bodo najverjetneje narejeni tako, da bodo podpirali tudi Galileo (poleg GPS in ruskega GLONASS, ki ju podpirajo sedaj).

YTh0ta2YDCc