Stagnacija slovenskega trga poslovne programske opreme v letu 2006
Sodeč po raziskavi opravljeni s strani analitske družbe IDC, je v letu 2006 slovenski trg poslovne programske opreme nekoliko stagniral, kar pripisujejo odloženim investicijam v nove posodobitve, pretežno zaradi osredotočenja podjetij na uvedbo evra. IDC je prvič odkar meri porabo sredstev za poslovno programsko opremo v Sloveniji zabeležil negativno stopnjo rasti trga, saj se je le-ta skrčil za 0,3 odstotka in dosegel vrednost skoraj 36 milijonov ameriških dolarjev.
Vendar IDC v obdobju naslednjih petih let kljub temu pričakuje ustaljeno rast, ki bo v povprečju znašala okrog 10 odstotkov letno. Slovenski trg rešitev EAS (Enterprise Application Suite) naj bi se tako že v letu 2007 povečal za 14 odstotkov in tako presegel vrednost 40 milijonov ameriških dolarjev.
Izpad prihodkov za skoraj petino na področju porabe sredstev v večjih podjetjih je bil delno nadomeščen z višjimi prihodki od vzdrževalnih storitev, pa tudi z odločitvijo malih in srednje velikih podjetij, da naložbe preusmerijo od infrastrukturnih k aplikacijskim rešitvam. Trije največji ponudniki poslovne programske opreme v letu 2006 so bili SAP, Microsoft Dynamics in lokalni ponudnik Kopa. V primerjavi z letom 2005 se je tržni delež prvouvrščenega ponudnika precej zmanjšal, medtem ko je Kopa zasedla skupno tretje mesto in tako postala najuspešnejši lokalni ponudnik poslovne programske opreme. Skupni tržni delež omenjenih je v letu 2006 presegel 46 odstotkov celotnega trga.
Tudi v letu 2006 so rešitve za upravljanje z viri podjetja (ERP) predstavljale največje funkcionalno področje slovenskega trga poslovnih rešitev - glede na ustvarjene prihodke je ta skupina rešitev predstavljala 54 odstotkov (v letu 2005 pa 58,5) trga. Drugi največji in obenem tudi najbolj dinamičen segment z letno rastjo okrog 19 odstotkov so predstavljale aplikacije OMA (Operations Management Applications), ki so pomenile eno petino skupnega trga. Prodaja modulov za upravljanje preskrbovalnih verig se je povečala za 6,2 odstotka, s čimer so te rešitve postale tretje največje funkcionalno področje s 13 odstotnim deležem trga.
Predelovalna dejavnost še naprej ostaja največji potrošnik na trgu poslovnih programskih rešitev, saj je v letu 2006 potrošnja le-te pomenila prek 30 odstotkov celotnega trga. Drugi največji potrošnik je bila s 14 odstotki trgovinska dejavnost, sledile pa so ji telekomunikacije s skoraj 11 odstotki trga.
