Slovenija pri certifikatih nad povprečjem EU

V začetku julija je v Bruslju potekal delovni sestanek vseh predstavnikov držav članic in bodočih članic Evropske unije ter Bolgarije, Romunije, Islandije, Lichtensteina, Norveške in Švice, katerega cilj je bil ugotoviti, ali je zakonodaja o e-podpisu v posamezni državi usklajena z direktivo Evropske unije 1999/93/EC, ali so smernice še vedno aktualne, kako napreduje e-poslovanje z uporabo e-podpisa v praksi oziroma na trgu.

Namen omenjenega sestanka je bil tudi pri vseh državah članicah in bodočih članicah EU spodbuditi, da bi zakonodajo uskladili z omenjeno direktivo, saj bi s tem omogočili bolj preprosto in učinkovito e-poslovanje v državah EU. To bi v praksi pomenilo, da bi bili certifikati in elektronski podpis, ki bi bili izdani v eni od držav EU, veljavni v kateri koli drugi državi EU.

Na 2-dnevnem delovnem sestanku so predstavniki držav ugotovili, da se je večina držav pri uveljavljanju svoje zakonodaje držala smernic, kljub temu pa je pri posameznih členih prišlo do nekaterih odstopanj, ki omejujejo prosti pretok certifikatov in digitalnih podpisov. Slovenija je posebej pri izdaji certifikatov na varnih nosilcih SSCD (Secure Signature Creation Device) - pametnih karticah uvrščena nad povprečje EU. Predvsem pa na področju e-bančništva za pravne osebe prednjači pred državami EU, v katerih večina še vedno uporablja starejšo in varnostno manj zanesljivo tehnologijo zaščite podatkov z enkratnimi gesli.

Čeprav se vse države zavedajo pomena e-podpisa na varnih nosilcih pri uveljavljanju varnega e-poslovanja, pa je stopnja uporabe teh nosilcih v povezovanju z državno upravo v vseh državah pod pričakovanji. Zavedajoč se dejstva, da je e-bančništvo za podjetja najpogosteje uporabljena oblika e-poslovanja, ki potrebuje visoko varnost, so zato mnoge države podjetjem omogočile prijavo davka na dodano vrednost kar preko bančne infrastrukture.