Slovenci vendarle nismo veliki pirati
Piratiziranje in nelegalna uporaba programske opreme sta stalni nadlogi v računalniški industriji, zato se proizvajalci nenehno borijo proti temu pojavu. Seveda pa je stopnja piratiziranja po državah sveta precej različna. Slovenijo so dosedanje raziskave uvrščale med tiste države z visoko stopnjo kršenja, vendar smo v tovrstne ocene pri Monitorju močno dvomili, saj je kasnejše preverjanje kazalo pogosto na površnost in nezanesljivost zbranih rezultatov. Po zadnjem poročilu mednarodne organizacije BSA naj bi bila stopnja piratiziranja v Sloveniji v preteklem letu okoli 60% (pred leti še celo bistveno več), vendar nedavna preiskava tržnega inšpektorata Republike Slovenije kaže nekoliko drugačno sliko.
Zaradi kompleksnosti inšpekcijskega pregleda v zvezi z računalniškimi programi je bila že leta 1999 ustanovljena posebna skupina devetih tržnih inšpektorjev, ki so sedaj za tovrstni nadzor posebej usposobljeni in redno izobraževani.
V obdobju med 18.4.2001 in 11.5.2001 so tako na celotnem področju Slovenije in to pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih posameznikih različnih velikosti opravili preiskave, katerih rezultate so objavili v začetku julija. Preiskave so bile opravljene pri 64 naključno izbranih subjektih, pri katerih so pregledali 991 računalnikov oziroma 57,3% vseh računalnikov, ki so jih posamezni subjekti v času kontrole imeli v svojih poslovnih prostorih.
Ob tem je bilo evidentirano 3320 računalniških programov, ki so jih uporabniki pri svojem delu uporabljali. Izmed vseh evidentiranih programov so posamezni subjekti dokazali zakonito uporabo za 2755 (83,0%) programov, medtem ko za 565 (17,0%) programov niso mogli predložiti ustreznih dokazil o njihovi zakoniti uporabi. Toda od 64 pregledanih subjektov je bila pri 48 subjektih (75,0%) ugotovljena nezakonita uporaba vsaj enega računalniškega programa.
Vsem subjektom, ki so nezakonito uporabljali vsaj en računalniški program, so tržni inšpektorji izdali odločbo, s katero so jim prepovedali nadaljnjo uporabo nezakonitih računalniških programov. Od vseh teh subjektov je bilo točno polovica (24) subjektov prijavljenih tudi pristojnemu sodniku za prekrške, ostalim pa so izdali samo opozorilo.
Iz primerjave teh podatkov s podatki iz prejšnjih let je razvidno, da je bilo v letošnjem letu ugotovljeno 17,0% nezakonito uporabljanih računalniških programov (od vseh pregledanih), medtem ko je povprečje prejšnjih letih 24,4%. To odstopanje (padec) je verjetno posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi dejstva, da se je v letošnjem letu opravljal nadzor predvsem pri subjektih z večjim številom računalnikov (30 računalnikov ali več).
Iz predstavljenih rezultatov lahko zato sklepamo, da celotna stopnja piratiziranja v Sloveniji vendarle ni tako visoka, kot nam pripisujejo nekatere mednarodne organizacije. Res pa je, da slovenska podjetja ne znajo ali ne morejo (nočejo) v celoti zagotoviti spoštovanja zakonskih predpisov na tem področju, na kar kaže podatek o tem, da imajo tri četrtine vsaj en sporen program.