Regulirano deskanje po spletu
Konec minulega tedna je bil po 16-urnih pogajanjih sprejet dogovor o aktu o digitalnih storitvah (DSA), predlaganem decembra 2020. Usklajeni akt o digitalnih storitvah uvaja strožja pravila za velike platforme, kot so Google, Apple, Meta in Amazon, in za spletne strani, ki razpolagajo s prepovedanimi vsebinami, kot so sovražni govor in slike spolnih zlorab otrok, hkrati pa naj bi zagotavljal boljše varstvo uporabnikov interneta in njihovih temeljnih pravic.
Vzneseni tvit Margrethe Vestager ob potrditvi evropskega akta o digitalnih storitvah
Kot je pri tem dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, bo s sprejetjem akta »spletno okolje še naprej varen prostor, kjer bodo varovane svoboda izražanja in priložnosti za digitalna podjetja. S tem aktom se v praksi uresničuje načelo, da bi moralo biti tisto, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu. Večja ko je spletna platforma, večja je njena odgovornost.« Zadovoljstvo je izrazila tudi evropska komisarka za konkurenco in izvršna podpredsednica evropske komisije Margrethe Vestager. Poudarila je, da bi platforme »morale biti pregledne glede svojih odločitev o moderiranju vsebin, preprečevati, da bi se nevarne dezinformacije hitro širile in da bi se na spletnih tržnicah ponujali nevarni proizvodi«.
Velike platforme, ki imajo v Evropski uniji več kot 45 milijonov aktivnih uporabnikov, bodo morale opraviti presojo tveganja in odstraniti neprimerne vsebine, hkrati pa bodo morale postati preglednejše glede rabe podatkov uporabnikov in delovanja algoritmov. Akt bo platformam recimo onemogočal ciljno oglaševanje, utemeljeno na algoritmih in podatkih o spolu, rasi ali veroizpovedi uporabnikov. Posebej pozorne bodo morale postati tudi na širjenje sovražnega govora in dezinformacij, uporabnikom pa olajšati prijavljanje sovražnih in neželnih vsebin.
Kot je v intervjuju za Mladino pred kratkim poudarila Facebookova žvižgačka Frances Haugen, Facebookove algoritme »poganja jeza, sovraštvo pa je najhitrejša pot do klika«. Največ pozornosti so zato deležne predvsem vsebine, »ki ljudi delijo, so neresnične ali škodljive. Najskrajnejše vsebine imajo tako največji doseg.« Evropska unija upa, da se bo z novim aktom uspešno postavila po robu točno temu.
Uporabnikom platform bodo zagotovljene dodatne pravice, kot je recimo možnost izpodbijanja odločitev platform o moderiranju vsebin in uveljavljanja pravnih sredstev prek mehanizma za zunajsodno reševanje sporov ali sodnega varstva. Platforme bodo raziskovalcem in nevladnim organizacijam primorane omogočiti dostop do ključnih podatkov in tako zagotoviti boljši vpogled v razvoj spletnih tveganj.
Če podjetja ne bodo upoštevala novih pravil, bi jih lahko doletele visoke kazni do šest odstotkov letne prodaje posameznega podjetja. Dogovor, ki sta ga dosegla evropski parlament in Svet Evrope, mora biti zdaj še uradno odobren. Po sprejetju se bo začel uporabljati 15 mesecev od začetka veljavnosti, se pravi predvidoma z letom 2024, za velike spletne platforme in spletne brskalnike pa že prej.
Luka Volk, Mladina