Računalniško trgovanje izkorišča predčasno uhajanje podatkov
Lani smo v Monitorju zelo izčrpno pisali o visokofrekvenčnem trgovanju na elektronskih borzah, ko med seboj trgujejo računalniki s hitrimi povezavami, veliko računsko močjo in pametnimi algoritmi. V nekaj letih je tovrsten promet popolnoma zasenčil klasično trgovanje, tako da danes računalniki opravijo več kot polovico vseh poslov, povprečen čas držanja delnic pa se je spustil pod sekundo. Sedaj pa na plan prihajajo nova razkritja, da je posel še bolj umazan, kot smo verjeli.
Redno se namreč objavljajo različne statistike, kazalniki in druge gospodarske analize, ki povzročijo premik borze v eno ali drugi stran. Objava je pričakovana in napovedana, tako naj bi vsi tržni igralci dobili podatke istočasno. Pa to ni čisto res.
Poseben problem so podatki, ki jih ne objavljajo vladne inštitucije, saj zanje ne veljajo tako stroga pravila o razkrivanju, imajo pa še vedno izjemen vpliv na trge. Tak primer je indeks zaupanja potrošnikov, ki ga vsak mesec izračuna Univerza v Michiganu in objavi tiskovna agencija Thomson Reuters. Javnost podatke dobi ob 10:00 uri, a kdor bi želel takrat trgovati na podlagi rezultatov, bi bil grdo razočaran. Indeksi se že nekaj minut pred tem premaknejo v isto smer.
Thomson Reuters namreč svojim naročnikom omogoča, da podatke dobijo že ob 9:55 uri. To je v svetu računalnikov cela večnost in algoritmi imajo več kot dovolj časa, da ustrezno preračunajo nove pozicije in izvedejo posle. Sedaj pa se je izvedelo, da to ni vse. Thomson Reuters svojim naročnikom posebnega paketa (ultra low latency) podatke pošlje še dve sekundi prej, torej ob 9:54.58, pri čemer je dovoljeno odstopanje 500 milisekund. To pa je v svetu elektronskih borz cela večnost. Thomson Reuters si to lahko privošči, ker podatke dobi ekskluzivno od Univerze v Michiganu, ki ji po pogodbi iz leta 2009 plačuje milijon dolarjev letno in delež od prometa. Univerza priznava, da brez tega denarja raziskav ne bi mogli financirati (gre za obsežne telefonske ankete, ki se izvajajo vsak mesec), medtem ko Thomson Reuters pravi, da to počno, ker obstaja povpraševanje. Kupci, ki so vse velike finančne ustanove, pa pravijo, da bi bili brez te naročnine popolnoma nekonkurenčni.
Vse to se dejansko odraža v praksi. Podjetje Nanex, ki sledi finančnim tokovom, kolikor je to pač mogoče, opaža, da se nekaj milisekund pred prvo mogočo objavo (17. maja na primer ob 9:54.57,975) izvede ogromno naročil, ki normalen promet presegajo za faktor sto. To se dogaja pri praktično vse večjih objavah, saj se vsakokrat zdi, da je nekdo podatek dobil nekaj milisekund prej, kar mu prinese ogromno finančno prednost. Zanimivo je, da to početje ni nelegalno, saj ne gre za trgovanje na podlagi notranjih informacij. Do informacij namreč lahko pridejo vsi, ki jih plačajo.
