Prihodnost zaslonov in monitorjev
Zasloni z tekočimi kristali so danes nepogrešljiva računalniška tehnologija. Brez njih ne bi bilo današnjih prenosnih računalnikov, ročnih računalnikov in najbrž tudi telefonov, vsaj v taki obliki, kot jih poznamo. Vse večje pa je tudi povpraševanje po monitorjih, ki slonijo na tehnologiji tekočih kristalov. Cene padajo, vendar še vedno niso dosegle napovedovanih nivojev. Analitiki se strinjajo, da se da tu še marsikaj storiti.
Del te prihodnosti se je dal videti na konferenci Society for Information Displays (SID), na kateri so bile predstavljene nove tehnologije, ki šele vstopajo na področje komercialnih izdelkov. Glavno sporočilo konference je brez dvoma, da je najbolj svetla prihodnost pred zasloni OLED (Organic Light Emitting Diode). Zasloni OLED oddajajo svetlobo, podobno kot klasične katodne cevi, za razliko od zaslonov LCD, ki svetlobo le prepuščajo in zato rabijo zunanji, energijsko manj učinkovit vir svetlobe. Zaradi lastnega vira svetlobe so zasloni lahko tudi tanjši, nekoč pa tudi upogljivi.
Čeprav zasloni OLED šele vstopajo v redno prodajo (za zdaj jih izdeluje le Pioneer), analitiki predvidevajo, da bo tržišče s temi zasloni do leta 2007 vredno čez 1,6 milijarde dolarjev. Trenutno se težave na nivoju velikosti zaslonov OLED, ki ne dosegajo površine današnjih zaslonov LCD. Za zdaj dosegajo tipično le diagonale velikosti nekaj palcev, največjega doslej pa je prikazal Sony, ki meri po diagonali kar 13 palcev. Zato jih po predvidevanjih še kakih pet let ne bomo videli v prenosih računalnikih ali namiznih monitorjih, temveč predvsem pri mobilnih računalnikih in telefonih. Prvi primerki so v uporabi v Pioneerjevih avtoradijih in Motrolinih mobilnih telefonih Timeport. Za zdaj so komercialni zasloni OLED le enobarvni, vendar raziskovalci že pripravljajo prve barvne zaslone. Zaradi drugačnega postopka dolgoročno predvidevajo, da bo cena proizvodnje zaslonov OLED nižja od proizvodnje zaslonov LCD.
Precej pozornosti je tudi nad reflektivnimi zasloni LCD, ki so še posebej zanimivi za ročne računalnike. NEC je tako predstavil reflektivni barvni zaslon z diagonalo 3,5 palcev, ki dosega ločljivost 240 x 320 pik. V ročnih računalnikih ga bomo videli septembra.
Proizvajalci si tudi prizadevajo, da bi izdelali zaslone LCD s čim hitrejšo odzivnostjo. Mitusbishi je v ta namen razvil tehnologijo FFD (Feed Forward Driving), ki omogočaj skrajšanje odzivnosti z današnjih 84 milisekund za tipični zaslon LCD na samo 20 milisekund. Zaslon z diagonalo 15 palcev bo zato še posebej zanimiv za igralne konzole in spremljanje video filmov.
Drugi spet skušajo izboljšati vidljivost na barvnih zasloni ob neposredni sončni svetlobi. Samsung je tako predstavil 15-palčna zaslona, ki dosegata svetilnost 1.500 oziroma 2.000 nitov, proti 200 do 300 nitom pri tipičnih zaslonih LCD. Nit je enota za merjenje svetilnosti zaslonov, ekvivalentna kandelam na kvadratni meter.
DuPont Displays, relativno nova enota kemičnega velikana DuPont, je predstavila prve delujoče prototipe polimernih zaslonov OLED, ki jih lahko upogibamo. Prav na take zaslone računalniška industrija čaka z nestrpnostjo. Toda pred praktično rabo morajo raziskovalci rešiti nekaj ne tako majhnih težav. Upogljivi zasloni slonijo na polimernem substratu, ki je porozen in zato občutljiv na nečistočo v okolici. S časom se lahko umaže in postane nepresojen.
Medtem ko se nekateri trudijo razvijati nove tehnologije, drugi skušajo iz obstoječih iztisniti čim več. Toshiba je tako nedavno predstavila 20,8 palčni zaslon LCD z ločljivostjo kar 3200 x 2400 pik, kar je absolutni rekord. Zelo zanimiv je tudi Samsungov 24-palčni zaslon z ločljivostjo 1920 x 1200 pik, ki ima zelo kratek odzivni čas in je zato še posebej primeren za prikaz video slike. Velike dimenzije zaslonov LCD pa so težko dosegljive in drage za izdelavo, zato pri družbi Rainbow Displays začeli razvijati novo idejo - namesto enega velikega zaslona LCD med sabo povežemo več manjših (podobno kot pri video zidovih) in s tem dosežemo večje velikosti. Prikazali so 37,5 palčni zaslon, ki je bil sestavljen iz treh samostojnih zaslonov LCD.
Taki zasloni naj bi predstavljali alternativo plazemskim zaslonom, ki so dragi in občutljivi na statične slike, ki se rade >>zapečejo<< v zaslon. Zato nekateri razmišljajo o alternativah. Philips je prikazal 64-palčni zaslon Engaze, ki temelji na tehnologiji tekočih kristalov na siliciju (LCoS). Ta tehnologija je cenejša, elektronika zanjo pa preprostejša. IFire Technology pa stavi na tehnologijo elektroluminescence (EL), ki naj bi omogočala izdelčavo okoli 40% cenejših zaslonov od sedanjih plazemskih ob enakih diagonalah.
Eden najbolj zanimivih prototipov na konferenci pa je bil Philipsov zaslon z elektronskim črnilom. Tehnologija za prikaz slike uporablja majhne mikrokapsule, ki se lahko obarvajo črno ali belo, glede na električno polje. Kapsule so natisnjene na plastično folijo, ki je povezana z elektroniko. Prikazani prototip je imel diagonalo 12,5 centimetrov in dosegel ločljivost okoli 80 pik pa palec. Prednost elektronskega črnila je v tem, da je slika precej podobna izpisu na papir, napovedujejo pa tudi višjo ločljivost od sedanjih zaslonov. Prototip so pri Philipsu uspeli narediti le štiri mesece za sklenitvijo pogodbe s prvotnim razvijalcem, družbo E Ink, kar je lep dosežek. Kljub temu smo še daleč od praktične uporabe.
Zelo zanimiv je tudi prvi sferični monitor, ki so ga razvili pri družbi Actuality Systems. Zaslon z delovnim imenom Helios je okrogel, sliko pa prikazuje na celotni površini 20-palčne krogle. Uporabniki lahko sliko opazujejo z vseh strani, s čimer je primerna za prikaz 3D predmetov in rabo pri načrtovanju, v medicini in na drugih področjih.