NSA vohunila tudi v Evropi
V dobi digitalnih komunikacij ne moremo biti prepričani, kdo vse prestreza naša sporočila in sledi naši komunikaciji. Novi in novi podatki iz afere Prism, ki jih je iz ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) prinesel Edward Snowden in jih sedaj razkriva britanski časnik Guardian, kažejo na množičnost in velikanski obseg ameriškega prisluškovanj. Izognila se mu ni niti Evropa.
Podatki kažejo, da so Američani vohunili na 38 veleposlaništvih in mednarodnih misijah evropskih držav v ZDA. Z najrazličnejšimi metodami, ki so obsegale klasične prisluškovalne naprave (bugs), prisluhe na kablih, prestrezanje internetnega prometa, vdori v računalnike itn., so vohunili tako za prijateljskimi državami kot tudi sovražnimi. Na seznamu so se znašle bližnjevzhodne države, Francija, Italija, Grčija in Japonska, Mehika, Južna Koreja, Indija in Turčija.
Der Spiegel pa piše, da je vohunjenje poteklo tudi v srcu Evropske unije, v Bruslju. Američani so ozvočili stavbo Evropskega sveta. Še posebej so ciljali na Nemčijo, kjer je NSA dnevno spremljala 20 milijonov telefonskih pogovorov.
EU sedaj zahteva pojasnila in odgovore iz Washingtona, Nemčija in Avstrija sta že poklicali ameriškega veleposlanika na zagovor, končne odzive pa še čakamo. Snowden, ki je afero zakrivil, medtem na moskovskem letališču Šeremetjevo čaka na rešitev situacije. V njegovem imenu je sodelavka Wikileaksa oddala prošnjo za azil na rusko zunanje ministrstvo, neuradno pa naj bi za azil prosil še 15 drugih držav.
O celotni aferi Prism in sorodnih prisluškovalnih sistemih po svetu pa bomo pisali tudi v septembrski številki Monitorja.