Najhitrejšega imajo Kitajci
Svetovno lestvico 500 najhitrejši superračunalnikov dobimo predse vsako leto dvakrat. Junija njena razgrnitev sovpade z evropsko konferenco o superračunalnikih (letos 17. – 20. junij v Leipzigu), novembrska pa s konferenco ACM/IEEE. Torej bomo sveže rezultate dobili čez kakšen teden, tako da je sedaj čas za splošen pogled med superračunalnike.
Eden izmed avtorjev vsakoletne lestvice je letos že povedal, kaj lahko pričakujemo na vrhu nove lestvice. To bo Tianhe-2, ki so ga Kitajci postavili v mestu Gvangdžov. Tianhe-2 je zgrajen deloma s kitajsko pametjo (4096 16-jedrnih procesorjev Galaxy FT-15), deloma pa z uvoženo (32.000 čipov Intel Xeon Ivy Bridge, 48.000 čipov Xeon Phi). Pomembnejši je podatek o njegovi zmogljivosti, saj bo zmogel 20 petaflops (1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), kar je več kot dvakrat več od dosedanjega prvaka. Takšen hec stane 290 milijonov dolarjev in požre 24 MW energije, od česar velik del odpade na hlajenje.
To je tudi omejitev, ki se ji bližamo. Doslej je namreč Moorov zakon še precej dobro držal, sedaj pa ga z vseh strani obkoljujemo. Po eni strani je nadaljnje zmanjševanje litografije precej problematično, saj se na nanometrskih merilih pojavljajo različni kvantni (in tudi klasični) pojavi, ki motijo normalno delovanje procesorjev. Dodatne težave pa povzroča rastoča poraba energije (deloma to sicer kompenzira manjšanje litografije), saj se pri računalnikih vsa porabljena energija raje prej kot slej pretvori v toploto. Hlajenje tako potratnih sistemov ni enostavno in precej omejuje tiščanje velike količine čipov na majhno področje.
Koliko to stane? Čez palec je groba cena milijon dolarjev na leto za megavat električne moči. Tudi superračunalniki niso tako poceni, kot se to zdi iz kitajskega primera. Običajno so cene večkratnik te cene. Zakaj je to pot Kitajska tako poceni dobila Intelove procesorje, lahko le ugibamo.
Srednjeročni cilj ostaja eksaflops. Kitajci to želijo doseči do leta 2020, Evropa in ZDA bi bili zadovoljni tudi z nekaj let poznejšim dosežkom. Ob trenutni tehnologiji utegne biti to velik zalogaj. Kakšna pa je situacija v sedanjosti, bomo videli prihodnji teden.
