Nadzor nad gibanjem državljanov tudi pri nas?

Objavljeno: 28.3.2020 20:00 | Teme: zasebnost, koronavirus

Bodo tudi v EU v imenu boja zoper koronavirus začeli zbirati podatke o lokacijah mobilnih telefonov?

Ena izmed držav, ki se razmeroma dobro sooča z izzivi koronavirusa, je Tajvan. Sistem, ki ga uporablja, je za marsikoga sporen. S pomočjo mobilnih telefonov nadzirajo gibanje državljanov. Če pride do stika nekoga, ki je okužen, ki krši izolacijo ali ki je ravno zbolel, in drugega zdravega državljana, država natančno ve, da se je lahko virus razširil. Zato ukrepa. Tako lahko prepove gibanje, testira osumljence in podobno. Sistemu pravijo »elektronska ograja«.

Ne gre za sofisticirane aplikacije, pač pa za običajen, tehnično nezahteven postopek. Država s pomočjo baznih postaj natančno izračuna položaj nekega posameznika in potem te podatke primerja med seboj. Kot je poročal britanski BBC, je bilo na takšen način lociranih več kot 6000 posameznikov, ki so morali nato oditi v domačo samoizolacijo. »Ne uporabljamo nobene napredne tehnologije nadzora. To je preprosto sledenje na podlagi sim kartic njihovega telefona in bližnjih baznih postaj,« je o vsem tem dejal tiskovni predstavnik tajvanske vlade.

Nemški zdravstveni minister Jens Spahn je v časopisu Die Ziet med drugim dejal, da so pravice vsakega posameznika v liberalnih demokracijah bistvenega pomena, a hkrati dodal, da se morda »digitalnemu sledenju stikov, torej sledenju mobilnih telefonov, ne bomo mogli izogniti.«

Bi bil lahko takšen sistem nadzora v imenu večje varnosti vzpostavljen tudi v Evropi? V skupnosti držav, ki je utemeljena tudi na tradiciji spoštovanje človekovih pravic?

Ideja, da smo se v imenu nekih koristi ljudje pripravljeni odreči zasebnosti, ni nič novega. To počnemo vsak dan, ko brskamo po internetu. Nekaj so korporacije, ki brskajo za našimi osebnimi podatki in jih prodajo naprej, nekaj drugega pa države, ki lahko te informacije uporabljajo za kakšne druge namene. Zato v modernih demokracijah veljajo ostra pravila in meje, kdaj lahko država prisluškuje telefonskim pogovorom, kdaj lahko policija uporablja prekrite metode in sredstva, kako poteka preiskava stanovanja in podobno …

Ali bomo morali zdaj zaradi nevarnosti koronavirusa te stvari na novo premisliti? Zdi se, da se Evropa res približuje tajvanski elektronski ograji. Izrael je že 16. marca pooblastil obveščevalno službo, da lahko s pomočjo podatke mobilnih telefonov raziskujejo, kako se širi virus.

V ponedeljek je agencija Reuters poročala, da so se predstavniki največji evropskih podjetji za mobilno tehnologijo (Deutsche Telekom, Orange, Telefonica, Telecom Italia, Telenor, Telia, A1 Telekom Austria in Vodafone) z evropskim komisarjem za notranji trg Thierrijem Bretonom pogovarjali o tem, na kakšen način lahko komisiji pomagajo v boju zoper širjenje koronavirusa. Razpravljali so o tem, katere podatke uporabljati, ali morajo biti anonimizirani in kaj se bo potem zgodili z njimi.

V Sloveniji, vsaj uradno, takšnih načrtov še ni. Ko je ta četrtek internetni aktivist Domen Savič povprašal slovenski A1 (ki je v lasti avstrijskega telekomunikacijske skupine A1 Telekom Austria Group), ali res delijo podatke o slovenskih uporabnikih njihovega omrežja, so mu ti odgovorili, »da v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji in Evropski uniji teh podatkov ne dajejo.« Pojasnili so še tudi, da v tej videokonferenci »ni bilo nobenih zavez v imenu A1 o posredovanju podatkov, temveč le splošna zaveza direktorjev prisotnih ponudnikov, da bodo prošnjo v zadevnih družbah pregledali z zakonskega vidika.«

Lepo, a zakoni in predpisi se lahko v izrednih razmerah spreminjajo. Na Slovaškem so v sredo s posebnim zakonom že omogočili državi oziroma zdravstvenim oblastem, da v času epidemije dostopajo do lokacijskih podatkov mobilnih telefonov, s pomočjo katerih bodo lahko spremljali gibanje bolnikov. Vlada si je sicer želela več. Želeli so spremljati tudi telefonske klice in SMS sporočila, vendar je bila ta rešitev zaradi protestov opozicije umaknjena.

Zgodba iz Slovaškem nam pove, zakaj so v državi tudi v času epidemije ali izrednih razmer pomembne politične institucije. Zakaj je pomembna razprava v parlamentu. Če bo želela tudi Slovenija v imenu varovanja javnega zdravja nadzirati gibanje svojih državljanov, bo morala spremeniti zakonodajo. Parlament, informacijska pooblaščenka, varuh človekovih pravic, opozicija, civilna družba in še kdo bo pri vseh teh vprašanjih bistvenega pomena. Ko namreč enkrat državo spustiš na svoj telefon, jo boš težko odgnal stran.

Jure Trampuš, Mladina

 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentarji

boyyce | 28.3.2020 | 22:51

ne vrjamem da bodo ljudi to mirno požrli ... s tem se lahko zakuha prava vojna ko bo prišlo do večinskega upora ... mislim da večina ljudi tega ne bo sprejela lepo

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki