Microsoftov novi kvantni čip Majorana 2, ki to ni
Precej prahu je dvignil Microsoftov kvantni čip Majorana 1, ki ga je podjetje izdalo in naj bi uporabljal novo realizacijo kubitov kot Majoranovih delcev. Kakor so strokovnjak tedaj opozarjali na dvomljivost proizvajalčevih navedb, jih niti naslednik ni prepričal. Microsoft je namreč včeraj izdal čip Majorana 2.
Ob izidu smelo trdi, da je Majorana več kot tisočkrat zmogljivejši od predhodnika. To naj bi dosegli z vrsto izboljšav materialov, med drugim naj bi namesto aluminija uporabili svinec, polprevodni material pa sta indijev arzenid in indijev arzenid antimonid. Takšen čip naj bi imel kubite, ki so do tisočkrat stabilnejši kot v predhodniku, kar v praksi pomeni, da se ohranijo več sekund, lahko celo do minute. V primerjavi z milisekundami je to ogromno.
To je tako zelo bolje, da se ponovno zastavlja vprašanje, ali je sploh mogoče. Delci Majorana sploh še niso eksperimentalno potrjeni, dasiravno si jih je italijanski fizik Ettore Majorana zamislil že leta 1937. Njihova značilnost je ničelna vrednost imaginarnega dela valovne funkcije, ki jih opisuje, zaradi česar bi bili sami sebi antidelci. Do danes jih še niso neizpodbitno potrdili. Članek iz leta 2018, v katerem je Microsoft trdil prav to, so leta 2021 umaknili, saj je efekt mogoče enako dobro razložiti z nečistotami v vzorcu.
Microsoft obljublja, da bodo kvantni čipi komercialno dosegljivi leta 2029. Ali je Majorana prava smer, pa bomo še videli. V Microsoftu meni, da je. A novi znanstveni članek, ki opisuje delovanje novih delcev, sploh še ni bil recenziran.
