LinuxWorld 2003
V New Yorku se je zaključil prvi letošnji sejem posvečen Linuxu, kjer je bilo zopet opaziti, da ta operacijski sistem podpira vse več proizvajalcev. Čeprav so temelji Linuxa še naprej neomajno >>čisti<< in v skladu z načeli odprte kode, se vse več ponudnikov prizadeva, da bi v navezavi z Linuxom tudi zaslužili. Kljub temu, da sejem LinuxWorld ne temelji več toliko na navdušenju, kot v koncu devetdesetih, je rast ponovno opazna - letos je bilo za petino več razstavljavcev, pa tudi število obiskovalcev je rahlo naraslo.
Eno od glavnih vprašanj na sejmu je bilo zagotovo to, ali je Linux že premagal Unix. Mnogi menijo, da je do tega že prišlo vsaj kar se tiče prodaje in uporabe v novih sistemih. Tudi tržni analitiki menijo, da bo Linux že v nekaj letih postal dominanten sistem v zmogljivih strežnikih, predvsem na račun Unixa in manj sistemov Windows. Poleg tega je moč videti, da se tudi nekdanje >>trdnjave<< Unixa, HP, Sun in IBM vse bolj usmerjajo na Linux, tudi na račun lastnih Unixov. Ne vsi enako (še najmanj Sun), toda premik je opazen.
V skladu s tem je bilo tudi največ prikaznih novosti povezanih z zmogljivejšimi sistemi. IBM je tako prikazal razvojno različico 64-bitne izvedbe podatkovnega strežnika DB2, Red Hat pa je v sodelovanju z družbo OpsWare (vodi ga prvotni avtor brskalnika Netscape, Mark Andreessen) predstavil ogrodje za nadzorovanje in upravljanje sistemov Linux. Slednji so prikazali tudi različico Linuxa Advanced Workstation, ki je optimizirana za uporabo delovnih postajah s procesorji Pentium, Xeon in Athlon.
UnitedLinux je na sejmu privabljal razvijalce z razvojnimi kompleti in storitvami, s katerimi naj bi olajšali in pohitrili postopek prenosa programov na njihov Linux. SCO pa je medtem prikazal novo različico poštnega strežnika SCOoffice Mail Server (nekoč Volution Messaging Server), ki cilja neposredno na kupce in uporabnike Microsoftovega sistema Exchange. Oglasili so se tudi pri družbi Computer Associates, kjer so nedavno ustanovili interno skupino za Linux, ki bo razvijale različice izdelkov za ta operacijski sistem. Na LinuxWorldu pa je bilo mogoče videti nove dodatke za Unicenter in ArcServe, obakrat povezane s sistemi Linux. Sun je na sejmu prikazal programske in imeniške strežnike, ki delujejo v okolju Linux.
Sicer pa se na tem področju vse bolj sklepajo zavezništva, ponekod tudi na račun dosedanjega lastnega razvoja. HP je tako dokončno opustil svojo distribucijo Secure Linux v prid partnerstvu z Red Hatom in UnitedLinuxom. Načeloma vsi podpirajo vse distribucije, vendar so pri posameznih proizvajalcih nekatere povezave trdnejše od drugih. IBM tako še naprej tesno sodeluje s SuSE Linuxom, še posebej na svojih velikih strežnikih zSeries.
Po drugi strani pa se Linux vse bolj seli tudi na najmanjše prenosne naprave. Tu lahko pričakujemo še precej novosti v letošnjem letu, ki se bodo pridružile izdelkom, kot so Sharp Zaurus in Samsung Yopy. IBM je tako prikazal razvojno platformo, ki omogoča hitro izdelavo ročnih računalnikov z Linuxom na svoji procesorski platformi PowerPC 405 LP.
Na sejmu je bil tudi Microsoft, ki je obiskovalce (koliko jih je uspel pritegniti ostaja vprašanje) skušal prepričati o poslovni vrednosti vlaganja v razvoj in znanje, ki gravitirajo okoli platforme Windows. Res pa je, da je to bolj taktično dejanje, kot posledica resnične potrebe, saj se 8,5 milijarde dolarjev v Microsoftovem zadnjem četrtletju le s težavo primerja z s prometom na trgu Linuxa, če se omejimo le na neposreden zaslužek s programsko opremo. Toda zaradi značaja odprte kode ta dva podatka nista vselej primerljiva. Pravi boj se bo zato najbrž odvijal na storitvah.