Linux in Nvidia kot pes in mačka
Odnosi med Linuxom in proizvajalci različne strojne opreme so bili v preteklosti redkokdaj vzorni in čeprav se stanje počasi izboljšuje, prinaša uporaba marsikaterega izdelka v Linuxu še vedno znatno slabšo uporabniško izkušnjo. A razmere se popravljajo. Poseben primer pa je Nvidia, ki je donedavna Linuxovo skupnost trmasto ignorirala (to ne pomeni, da gonilnikov ni bilo!), prejšnji mesec pa so ploščo obrnili in začeli razkrivati pomembno dokumentacijo. Ta teden pa so spet malo spremenili politiko in nekaj funkcij iz gonilnikov za Linux izbrisali.
O odnosu med odprtokodno skupnostjo in Nvidio najbolj izrazno priča lanska gesta Linusa Torvalds, ko je v odgovor na vprašanje o Nvidii podjetju pokazal sredinec. S tem je želel opozoriti na katastrofalen odnos do odprte kode, ki ga ima Nvidia. Ta Linux podpira, saj pripravlja gonilnike za vse svoje grafične kartice za Linux, a ti so le binarne datoteke in kot taki zaprtokodni. Delujejo, a nihče ne ve natančno, kako. To je problem, saj je Linux večinoma odprt (seveda na njem prav veselo tečejo tudi zaprtokodni programi), še zlasti pa je to neugodno v primeru odpravljanja težav, ki postane podobno tegobam v Windows.
Odprtokodna skupnost se bori po najboljših močeh, zato razvijajo odprtokodni gonilnik Noveau, ki nastaja z vzvratnim inženiringom objavljenih zaprtokodnih gonilnikov. Zato seveda ni najbolj eleganten niti najhitrejši, pa tudi podpora vseh funkcij mu še manjka.
Zato je bila Nvidiina najava konec septembra, da bodo začeli objavljati dokumentacijo o svojih čipih, sprejeta z velikim navdušenjem. Vsak začetek je težak, pravijo Nemci, in Nvidia je temu primerno začela sila previdno. Najprej so objavili dokumentacijo, ki ni preveč uporabna, saj gre za precej dobro znane in razumljene stvari, a obljubljajo nadaljevanje. Prav tako bodo njihovi razvijalci gledali, s čim se odprtokodna skupnost muči po forumih, in pomagali s svojimi informacijami.
Prav zaradi zgodovine, ki jo ima Nvidia z odprto kodo (njihovi odprtokodni gonilniki za 2D-delo z imenom nv so že zdavnaj preteklost), so prvi odzivi skeptični. Linus Torvalds je, recimo, dejal, da je načeloma optimističen, a bo počakal, kaj bo Nvidia v resnici še pokazala.
Ta teden pa ga je Nvidia spet polomila, kakor da ne bi imela nobenega tiskovnega predstavnika. Uporabnik na Linuxovi distribuciji Ubuntu je namreč ugotovil, da nove verzije Nvidiinih gonilnikov za Linux (v310 in naprej) ne podpirajo več kakor treh zaslonov z BaseMosaicom. Nadgradnja ne pomaga, medtem ko namestitev starejše verzije (v295) problem takoj reši, in delujejo vsi štirje. Sliši se kot zoprn hrošč, a odziv Nvidie je bil precej nenavaden. Lakonično so zapisali, da so funkcijo odstranili zaradi paritete z verzijo za Windows. Z drugimi besedami: ker gonilniki za Windows tega ne podpirajo, so to funkcionalnost odstranili še iz gonilnikov za Linux. Ni presenetljivo, da je to sprožilo bes uporabnikov Linuxa, ki Nvidii očitajo, da je v Linuxu še vedno cel kup funkcij nepodprtih v primerjavi z Windows, kar prav nič ne spominja na pariteto. Zlobni jeziki pravi, da je na Nvidio pritisnil Microsoft, ki ima nad pisci gonilnikov precejšnjo moč, saj odloča o obveznih in prepovedanih (da, tudi seznam prepovedanih funkcionalnosti obstaja) funkcijah. In če mu ne ustrežejo, ne stisne žiga WHQL oziroma logotipa Združljivo z Windows. Seveda ni nujno, da je imel v tej zgodbi kaj zraven, to bomo še ugotovili. Epilog zgodbe tako še čakamo.
Pozitiven vtis, ki ga je Nvidia napravila v odprtokodni skupnosti, je trajal točno teden dni. Škoda.