Objavljeno: 1.2.2005

Leto 2004 v ogledalu

Kljub številnim novostim in dogodkom bi težko dejali, da je bilo leto 2004 revolucionarno, saj v vsem letu nista bila prikazana nobena nova tehnologija ali izdelek, ki bi radikalno spremenila smer uporabe računalnikov in računalniško opremljenih naprav. Namesto tega smo bili priča nadaljevanju v preteklih letih nakazanih smeri razvoja in dokončni uveljavitvi nekaterih tehnologij, ki so bile pred časom šele v zametkih. Nekateri menijo, da je tako stanje na trgu posledica tega, da je računalniška tehnologija dozorela in ni več gnana s tako silovitim tempom razvoja, ki nas je še pred nedavnim silil v to, da smo morali svoje računalnike in pripadajočo opremo menjati domala vsako leto, če smo želeli ostati v stiku z razvojem strojne in programske opreme.

Za eno večjih presenečenj je konec leta poskrbel IBM, ki je objavil, da se umika s področja PC računalnikov in svoj oddelek za namizne in prenosne računalnike prodaja kitajskemu podjetju Lenovo. Na neki način je tudi to dokaz zorenja PC tehnologije, pri kateri danes prevladuje poslovna logika, ne pa veliki tehnološki skoki, ki so bili v preteklosti povezani tudi z velikimi zaslužki. V ospredju so nadzor stroškov, cena delovne sile in druge povsem industrijske prvine, ki so prišle v ospredje pred tehnologijo. S tem je najbrž dokončno razblinjen mit o računalnikih PC kot osrednjem elementu tehnološkega napredka v svetu. V ospredje prihajajo druge tehnologije, zlasti na področju mobilnega računalništva.

Kljub temu da javnost postaja že skoraj zasičena z gigaherci in gigabajti, je bilo dogajanje v minulem letu vseeno dokaj živahno. Družbi AMD je, denimo, uspelo prvič po dolgih letih zasenčiti družbo Intel in s svojo 64-bitno arhitekturo postaviti celo smernice nadaljnjega razvoja. Intel se je našel v škripcih, zlasti z arhitekturo Itanium, ki ima vsak dan manj podpore izdelovalcev strojne opreme, zlasti pa Microsofta, ki je pred novim letom celo objavil opustitev različice okolja Windows XP za Itanium. Intel je moral narediti korak nazaj in 64-bitne ukaze dodati procesorjem Xeon, kar je bil še pred časom rezervni scenarij in posredno priznanje poraza proti AMDjevemu konceptu. Kljub temu ne gre podcenjevati družbe Intel, ki ima velikanske rezerve in vso možnost, da se zopet zavihti v tehnološko vodstvo, medtem ko imajo tržni delež še naprej krepko v rokah.

64-bitna arhitektura pa ni edina smer razvoja procesorjev. Izdelovalci se vse bolj usmerjajo k izdelavi procesnih elementov z več jedri na čip. Tako lahko povečajo zmogljivost, ne da bi nenehno navijali delovni takt. Višje frekvence delovanja so namreč velika tehnološka ovira, povzročajo pa tudi višje stroške razvoja in večji izpad proizvodnje, tako da je Intel celo napovedal, da ne bo objavil sprva napovedovanega Pentiuma 4 s taktom 4 GHz. Vsaj za zdaj. Po drugi strani pa je napovedal, da bo imel že konec 2005 domala vse procesorje opremljene z vsaj dvema jedroma. Tudi sicer so se začeli izdelovalci ozirati po alternativnih tehnologijah, predvsem po tehnologiji prenosnih računalnikov. Mobilni procesorji po zmogljivosti sploh ne zaostajajo več za navadnimi izdelki, porabijo pa znatno manj energije. Zato je moč pričakovati, da bo Intelova tehnologija Centrino v prihodnje kraljevala tudi v navadnih računalnikih, če odmislimo najzmogljivejše sisteme za igre in delovne postaje.

Leto 2004 je bilo najbrž vrhunec za prenosne računalnike.

Leto 2004 je bilo najbrž vrhunec za prenosne računalnike. Prenosniki so marsikje zasenčili namizne računalnike, čeprav se zdi, da se je trg v drugi polovici leta že začel približevati zasičenosti. Tako po zmogljivosti kot opremljenosti so prenosniki povsem dohiteli namizne izdelke, na voljo pa je toliko različnih izvedb, da je moč z njimi zadovoljiti še tako specifične želje. Vse več je modelov, ki povsem nadomeščajo namizne modele in celo večpredstavno usmerjene domače računalnike, take za igranje iger in gledanje filmov, čeprav se zdi, da s tem prenosniki nekoliko zgubljajo svoj prvotni pomen.

Na področju grafike se je nadaljeval tradicionalni boj med družbama ATI in nVidia, ki sta svoje grafične pospeševalnike pripeljali že do take stopnje, da po kompleksnosti zasenčijo celo centralne procesne enote. Velik poudarek je bil na prehodu na novo vodilo PCI Express, ki omogoča učinkovit pretok podatkov pri vse zmogljivejših enotah. Uporabljeni so vse bolj eksotični pomnilniki in napredni algoritmi, ki lahko pričarajo grafični realizem, ki je bil še pred desetimi leti domala nepojmljiv. Res pa je, da tako zmogljivo grafiko danes potrebujejo domala samo še računalniške igre, medtem ko je tudi za razmeroma zahtevne inženirske programe dovolj precej manj.

Leto 2004 je bilo prav gotovo v znamenju zapisovalnikov DVD.

Leto 2004 je bilo prav gotovo v znamenju zapisovalnikov DVD. Tako kot smo lahko predvidevali, je tudi ta tehnologija šla po poti enot in nosilcev CD, kar pomeni, da so se cene drastično znižale, s tem pa se je povpraševanje močno povečalo. Nosilci DVD stanejo v prodaji na drobno domala toliko kot nosilci CD, tako da je moč pričakovati, da se bodo slednji postopoma umaknili s trga. Izdelovalci si prizadevajo, da bi kupce pritegnili nase tudi z višjimi hitrostmi zapisovanja, kar pa je tudi zgodba, ki smo je že videli. Edini izziv so na tem področju ta hip morda le še nosilci z dvoslojno tehnologijo, ki so za zdaj še razmeroma redki in dragi, na vrata pa že trkajo nasledniki tehnologije DVD.

Podobno kot velja za zapisovalnike DVD bi lahko zapisali tudi za brezžične omrežne povezave. Navdušenje nad tehnologijo izpred dveh let se je nadaljevalo tudi leta 2004, brezžični vmesniki pa so postali domala standardni del opreme v prenosnih računalnikih. Ob tem si vtirajo pot na nova področja, kot so ročni računalniki, izdelki zabavne elektronike in celo mobilni telefoni. Standard 802.11g je skoraj povsem nadomestil prvotne vmesnike 802.11b, saj dobimo izdelke po domala enaki ceni. Po začetni lahkomiselnosti, kar zadeva varnost prenosa podatkov, so leta 2004 prišli na trg izdelki, ki zagotavljajo primerno stopnjo varnosti, bolj ozaveščeni pa so tudi uporabniki. Zanimiv pa je pojav, da si tehnologija hitreje utira pot na področju domače rabe, medtem ko so v podjetjih prav zaradi varnosti pogosto bolj previdni.

Od računalnikov do zabavne elektronike

Računalnike in računalniško tehnologijo v ožjem pomenu besede je leta 2004 nedvomno zasenčil uspeh zabavne elektronike, ki bolj ali manj uporablja računalniško tehnologijo za svoje delovanje. Fenomen številka ena je zagotovo bil zdaj že znameniti predvajalnik digitalne glasbe iPod. Apple je po dolgih letih zopet naredil kultni izdelek, ki je po obsegu in pomenu celo zasenčil računalniško ponudbo družbe. Zanimivo pa je, da je Applu uspelo na področju, na katerem ni bil prvi, saj smo tako predvajalnike kot poskuse prodaje digitalne glasbe poznali že pred tem. Spretna zasnova, sodobna podoba in agresivna splovitev spletne trgovine iTunes pa je prepričala še tako hude skeptike. iPod in iTunes bosta šla v zgodovino najbrž tudi kot sredstvi, ki sta za vselej spremenili glasbeno industrijo. Pred iPodom so se digitalne glasbe vsi otepali kot kuge, zdaj pa vse založbe prodajajo ali snujejo spletne trgovine. Zdaj lahko le čakamo, ali bo Apple zagrizel še večje kislo jabolko in zgodbo poslušal ponoviti tudi na filmskem področju.

Fenomen številka ena je bil predvajalnik digitalne glasbe iPod.

Drugi pojav, ki je bil lani tudi odmeven, so osebni računalniki v obliki hišnih centrov zabave (Home Theatre PC; HTPC). Poglavitni promotor na tem področju je Microsoft, toda sčasoma so se mu pridružili tudi drugi izdelovalci, tako na področju strojne kot programske opreme. Zamisel o računalniku v dnevni sobi, ki nadomesti video rekorder, predvajalnik glasbe, videa in slik, ni nova, vendar je zaradi napredka v programski opremi dobila nov zagon. Največji uspeh so leta 2004 računalniki HTPC doživeli v ZDA, za letos pa načrtujejo pohod na Evropo.

Toda računalnikom HTPC ne bo lahko, saj se za iste kupce borijo komponente zabavne elektronike, ki temeljijo na tehnologijah iz računalniškega sveta. Ena večjih uspešnic so nedvomno predvajalniki DVD, ki zmorejo prikazati tudi posnetke MPEG4, bolj znane v različicah DivX, Xvid in drugih kodekih. Poleg tega so to hkrati še predvajalniki MP3, prikazovalniki slik JPEG in drugih mojstrovin. Zamisel so prvi uresničili manj znani izdelovalci, danes pa se s tem hvalijo že največji izdelovalci zabavne elektronike, kot so Sony, Philips in Pioneer. Cene pa so tako "popularne", da ne bi mogle biti bolj.

Seveda ne moremo tudi mimo pojava, ki spreminja prevladujočo tehnologijo pri osrednjem elementu domače zabave - televizorju. Leta 2004 so trgovine preplavili televizorji s tehnologijo LCD zaslonov, cene pa so drastično padle. Res je, da je treba za največje še vedno plačati veliko vsoto, z manjšimi diagonalami pa so že v precej bolj sprejemljivem cenovnem dometu. Zanimivo, da se je na izziv izdelkov LCD odzvala tudi tehnologija plazemskih zaslonov. Izdelovalci so namreč čez noč znižali cene, medtem ko je bilo dolga leta pred tem videti, da plazemska tehnologija ne bo nikoli pristala pri navadnih smrtnikih. Res pa je, da je morda ta korak že nekoliko pozen - prihodnost je nedvomno na strani tehnologije LCD ali njenih naslednikov.

Odmeven pojav so bili lani osebni računalniki v obliki hišnih centrov zabave (Home Theatre PC; HTPC).

Ko govorimo o televizorjih, pa ne moremo mimo naslednje stopnice v razvoju - televizije visoke ločljivosti (HDTV). Ta hip je to ena največjih prodajnih uspešnic na drugi strani Atlantika, poleg samih izdelkov pa so se v to smer obrnili zlasti filmski studii in televizijske hiše. Jeseni je standard potrdilo tudi evropsko združenje televizijskih hiš EBU, kar je jasen znak, da lahko poplavo tovrstnih izdelkov pričakujemo tudi pri nas, najbrž že čez leto ali dve.

Mobilna telefonija je leta 2004 nadaljevala z velikimi koraki naprej, z računalniškega vidika pa je najbrž najpomembneje to, da je vse več pametnih telefonov, ki premorejo še kaj več kot možnost telefoniranja in danes vse bolj tudi fotografiranja. Napredek v operacijskih sistemih je tolikšen, da nekateri že napovedujejo zaton navadnih ročnih računalnikov, ki jih bodo pametni telefoni najbrž povsem nadomestili. Zanimivo, da Microsoftu na tem področju nikakor ne uspe dohiteti vodilnega Symbiana, medtem ko se zdi, da je Palm v celotni zgodbi ostal nekje zadaj. Resna, a doslej večinoma neizkoriščena alternativa na tem področju ostaja Linux, o čemer bo verjetno moč slišati več letos in v prihodnjih letih. Vprašanje ostaja tudi, ali lahko napredek pri vgrajenih fotoaparatih v telefonih nekega dne ogrozi tudi drugo skupino izdelkov - digitalne fotoaparate.

Razvnel se je boj za razmeroma poceni digitalne fotoaparate SLR.

Ta skupina izdelkov je namreč v zadnjih letih dosegla neverjeten uspeh in danes že lahko govorimo, da je na svetu ta hip prodanih več digitalnih kot filmskih fotoaparatov. Leta 2004 je bilo moč videti zlasti v prvi polovici leta neverjetno število novih modelov in oster boj za kupce med različnimi ponudniki. V boj so se vpletla tudi podjetja, ki se s fotografijo pred tem sploh niso ukvarjala, saj vsi slutijo velik vir prihodka. S tehnične plati je bilo leto 2004 v znamenju vse večjih ločljivosti, tako da je spodnji razred že začel prehajati s treh na štiri milijone pik, srednji jih ima ta hip pet milijonov, najzmogljivejši modeli za amatersko rabo pa se gibljejo pri tipalih med sedem in osem milijonov pik. Razvnel se je tudi boj za razmeroma poceni digitalne fotoaparate SLR, ki je razkril nepričakovano velik potencial, saj nekaterim izdelovalcem sploh ni uspelo dobavljati dovolj velikih količin za sprotno potrebo trga.

Programska oprema - vrnitev odpisanih

Na področju programske opreme je bilo leta 2004 po nekaj letih spet zelo zanimivo in razburljivo, vendar ne zaradi običajnih igralcev in izdelkov. V ospredju so bili nedvomno izdelki z odprto kodo, ki so na različnih segmentih začeli pridobivati resnejše tržne deleže, tako da moramo z njimi računati na domala vseh segmentih računalniške rabe.

Fondacija Mozilla je dosegla velik uspeh ob predstavitvi novega spletnega brskalnika Firefox.

Lahko bi rekli, da je bilo 2004 leto vrnitve spletnega brskalnika, saj je fondacija Mozilla dosegla velik uspeh ob predstavitvi novega spletnega brskalnika Firefox, ki mu je po dolgih letih le uspelo obrniti trende selitve na Microsoftov Internet Explorer. Številni uporabniki so bili preprosto naveličani nenehnih razpok v varnostnih sistemih in najrazličnejših težav z Microsoftovim brskalnikom, zato so rade volje poiskali alternativo. Številni analitiki menijo, da je Microsoft na tem področju vložil premalo v razvoj, kar se lahko dolgoročno še maščuje. Vsekakor pa Firefox ni zgolj edinstven primer, saj na valovih njegovega uspeha prihajajo tudi drugi izdelki.

Ko govorimo o odpri kodi, nedvomno ne moremo mimo Linuxa, ki je leta 2004 naprej krepil svojo navzočnost in predvsem pridobivanje novih privržencev. Zanimivo, da se za to tehnologijo odloča vse več velikih podjetij, čeprav resnici na ljubo le za nekatere segmente, ki so bili v preteklosti konservativni do zamenjave tehnoloških osnov. Linux je vsekakor postal verodostojen tekmec na področju strežnikov, medtem ko na namizju še vedno išče svoj prostor, kljub številnim novim poskusom s strani podjetij Sun, Novell in Red Hat. V celoti gledano, je Linux najhitreje rastoča platforma, sicer predvsem na račun Unixa in manj Microsoftovih Oken, vendar je absolutni tržni delež še vedno razmeroma majhen glede na druge tekmece. Majhen, a daleč od tega, da bi bil zanemarljiv.

V Microsoftovem taboru je bilo leta 2004 presenetljivo malo novosti. Namesto z novimi izdelki so se pri Microsoftu ukvarjali predvsem s krpanjem razpok v sistemu varnosti in postavitvi novih standardov in zamisli za varnejše delovanje obstoječih izdelkov. Še nikoli se ni toliko pisalo in razpravljalo o kakem kompletu popravkov, kot je bilo letos govor o paketu Service Pack 2 za okolje Windows XP. Zaradi mogočne pobude za okrepitev varnosti v programih so v Microsoftu začeli zamujati pri drugih projektih in nekatere zato premaknili v prihodnost.

Projekt naslednje različice okolja Windows "Longhorn" je poleg tega začel izgubljati adute, še preden je prišel do kupcev, saj je že zdaj jasno, da ne bo tak, kot je bil prvotno načrtovan. Zato pa se je Microsoftu pri kupcih lepo "prijel" strežniški operacijski sistem Windows 2003 Server, ki morda ni bil toliko v ospredju, vendar je dosegel kar lep uspeh. Ko smo že pri Microsoftu, lahko ugotovimo, da je bila leta 2004 pomembna tudi zgodba oddelka Business Solutions, s katerim želi Microsoft odigrati pomembno vlogo tudi v poslovnih informacijskih sistemih. Toda združitev različnih izdelkov (Navision, Great Plains) v skupno strategijo se je izkazala za trši oreh, kot so si predstavljali.

Omeniti velja vnovično soočenje Microsofta s sodiščem Evropske skupnosti, ki je razsodilo, da mora ameriški računalniški velikan ločiti večpredstavni predvajalnik Media Player od okolja Windows. EU je uspelo na področju, na katerem ameriškemu tožilstvu ni uspelo vrsto let. Microsoft pa je bil na prvih straneh tudi zaradi nepričakovanega sporazuma z družbo Sun, s katero so za nekaj manj kot dve milijardi dolarjev sklenili premirje. Glede na ostre besede, ki jih je imel Sun že vrsto leto proti Microsoftu, se zdi ta dogovor "za blagor kupcev" vseeno sila nenavaden. Izrečenih je bilo kup lepih in spravljivih besed, na potrditev v obliki konkretnih dejanj pa še vedno bolj ali manj čakamo.

Varnost je bila leta 2004 ena poglavitnih tem na vseh ravneh in področjih rabe. Po tem, ko smo se v preteklih letih borili predvsem proti virusom, so leta 2004 v ospredje prišli nezaželena elektronska pošta (spam) in v drugi polovici leta vse večja nadloga v obliki vohunskih programov (spyware). Uporabniki so marsikje obupani, izdelovalci računalniških "zdravil" pa si zadovoljno manejo roke. Brez aktivne politike na področju varnosti danes podjetja skoraj ne morejo več delovati.

Eno najlepših presenečenj v letu 2004 je nedvomno tudi napredovanje družbe Google.

Eno najlepših presenečenj v letu 2004 je nedvomno tudi napredovanje družbe Google. Podjetje, ki je bilo v preteklih letih razmeroma v ozadju in daleč o vročih polemik v računalniški industriji, je presenetila javnost z rekordno uspešno začetno ponudbo na borzi, kar je lastnike čez noč spremenilo v (dolarske) milijarderje. Google je pridobil toliko svežega kapitala, da se lahko mirno posveča novim zanimivim projektom, ki pa so za razliko od številnih drugih ponudnikov izvirni in drzni. Eden takih je bil, denimo, napoved brezplačnih poštnih predalov velikosti 1 GB, kar je tekmece vrglo dobesedno na kolena. Servis sicer še ni javno dostopen, tekmeci pa se kljub temu še niso povsem pobrali. Google je sicer od začetne kotizacije na borzi domala vsak mesec predstavil kako zanimivo novost, kot je, denimo, orodje za iskanje po vsebini na krajevnih diskih, kar je povzročilo novo mrzlično posnemanje s strani tekmecev. Če bo Google tako nadaljeval tudi letos, bo zagotovo postal eden najpomembnejših ponudnikov storitev v novi internetni podobi računalniških storitev.

Z internetom je povezan še en fenomen, ki pa je obsedel za zdaj predvsem Američane. To so blogi ali še ena pojavna oblika spletnih strani, ki je namenjena predvsem osebnemu informiranju javnosti. Slišati je bilo mogoče najrazličnejše komentarje in celo mnenja, da so blogi prihodnost neodvisnega, neobremenjenega novinarstva in dostopa do informacij. Le čas bo pokazal, ali so resnično trajna smernica razvoja ali pa modna muha, ki jo bo čez čas zamenjalo kaj tretjega.

O združevanjih med računalniškimi podjetji je bilo že veliko zapisanega, tudi na straneh Monitorja, pa se temu kljub temu ne moremo ogniti. Gre namreč za strateške in pomembne spremembe. Ne samo za udeležena podjetja, temveč tudi za cele branže. Združitev med Oraclom in Peoplesoftom bo zagotovo vplivala na ponudbo poslovnih informacijskih sistemov (sprva resda zlasti v ZDA). Tudi napovedana združitev med Symantecom in Veritasom dokazuje, da je težko ostati velik in samostojen. Ti dogodki pa so nedvomno sprožili verižno reakcijo, tako da se lahko leta 2005 nadejamo še kakšne pričakovane ali nepričakovane združitve.

Ko smo že pri združitvah, moramo omeniti morda najpomembnejši dogodek, ki pa se ni zgodil. To je gotovo presenetljivo priznanje, da sta se Microsoft in SAP lep čas pogovarjala o možnosti združitve, kar bi imelo velikanske posledice na celotno računalniško industrijo, pod pogojem, da bi ameriške in evropske zakonodajne ustanove to sploh dovolile. Toda že samo to, da je namera obstajala, je marsikoga streznilo in prisililo k ukrepanju.

Drug pomemben dogodek, ki se ni odvil v pričakovanju snovalcev, je znamenita tožba družbe SCO proti IBMu glede domnevnih kršitev avtorskih in založniških pravic v navezavi z Linuxom. SCO pa se ni omejil samo na IBM, temveč je začel udrihati po dolgem in počez, kot vse kaže, pa zna na koncu ostati brez vsega. Nakopal si je srd celotne odprtokodne skupnosti, izživljanje najbolj nestrpnih hekerjev in na koncu doživel veliko izgubo iz poslovanja. Hrbet so mu obrnili celo investitorji, ki so ga sprva podprli. Najbrž bo poteza šla v kake učbenike prava, kakšna je lahko slaba strategija sodnega pregona.

Ostane nam še Slovenija. Težko bi v naši ožji domovini našli dogodek, ki bi po vsebini odstopal od tega, kar velja za ves svet. To nekako potrjuje, da smo postali člani Evropske unije, pa čeprav so se nekateri zakonodajalci tega spomnili domala zadnji hip in avtorjem ter vzdrževalcem informacijskih sistemov povzročili kar nekaj sivih las in neprespanih noči. Tudi tu bi lahko izpostavili konsolidacijo ponudnikov izdelkov in storitev, ki se združujejo v vse večje celote. Delno kot obramba pred še večjimi ponudniki iz EU, delno pa kot vložek za učinkovitejši nastop na drugih trgih. Skozi oči mednarodne skupnosti pa je Slovenija še vedno bolj ali manj neznana računalniška dežela. Le tako lahko tolmačimo, da nas eni kujejo v oblake (ocena ITU, da sodimo med države z najbolj razvitimi komunikacijami), drugi pa potiskajo v blato (Verisign je Slovenijo uvrstil med dežele z najbolj tveganimi internetnimi transakcijami).

2005

V računalništvu so napovedi sila tvegane, pa vendar je mogoče že na začetku leta spregovoriti o nekaterih smernicah, ki bodo zagotovo zaznamovale leto 2005. Letos bomo nedvomno priča številnim bojem, tako tehnološkim kot poslovnim. Zagotovo bomo deležni tudi boja za naslednika standarda DVD, pri čemer sta na obzorju dva konkurenčna sistema. Podoben boj lahko pričakujemo med ponudniki storitev brezplačne elektronske pošte, ki bodo ponujali vse več, da bi le pritegnili kritično maso potencialnih bralcev brezplačnih reklam in drugih virov zaslužka. S tega vidika bo še bolj kot doslej ogrožena naša digitalna zasebnost. Proti temu se bomo borili z novo kategorijo programov, ki jih bomo dodali na že obstoječi kup protivirusnih/protipošnosmetnih/protivohunskih programov. Tudi sicer bo varnost še večji problem kot v preteklosti.

Linux bo še naprej ena od osrednjih tem, ki bo polnila vrstice tiska in pogovore med znanci. Več bo tudi konkretnih dejanj, zlasti zato, ker bodo za njimi veliki ponudniki računalniških storitev. V tej luči je povsem mogoče, da bomo videli vnovičen vzpon Novella kot enega najpomembnejših ponudnikov na tem področju. Microsoft bo hitel z razvojem novih in že obljubljenih programskih paketov, zlasti okolja Longhorn. Če bo treba, bo zamudo kompenziral s "zgodnjo" selitvijo ključnih tehnologij v stara okolja (kot je, recimo, že napovedani Avalon za Windows XP).

Po vsem svetu, zlasti pa v EU, se bo razplamtela ostra razprava zaradi programskih patentov, kar se bo stopnjevalo z najrazličnejšimi tožbami. Tako tistih, ki so proti njim, kot tistih, ki so lastniki in jih hočejo uveljaviti. Na področju telekomunikacij se bo nadaljeval ugoden trenutek, Slovenijo pa čakajo pomembne spremembe, zlasti zaradi vstopa v EU. Po dolgih letih zorenja bo prišla v ospredje internetna telefonija (VoIP), na katero prisegajo vsi telekomunikacijski operaterji. Brezžične tehnologije v vseh pojavnih oblikah bodo igrale vse vidnejšo vlogo, tudi na takih področjih, kot so, recimo, pametne oznake (sistemi RFID). Sicer pa bo leto 2005 minilo v znamenju mobilnosti (večpredstavni predvajalniki, pametni telefoni, mobilne igralne konzole).

Pomembno vlogo bo začela imeti virtualizacijska tehnologija (strežniki, pomnilniški sistemi), zlasti v luči konsolidacije in obvladovanja stroškov v podatkovnih centrih. Nekoliko vezano na ta koncept bodo med strežniki imele vse večjo vlogo strežniške rezine. Razpredeno računalništvo (grid computing) bo dobilo prve otipljive oblike in prikazalo prednosti, ki jih lahko imajo tudi uporabniki zunaj znanstvenih skupnosti. Po IBMu se bo najbrž leta 2005 odločilo o usodi PC oddelkov tudi pri drugih izdelovalcih računalnikov, oči pa so uprte predvsem v dogajanje pri Hewlett-Packardu. Veliki izdelovalci se bodo soočili s stagnacijo povpraševanja pri velikih kupcih, zato se bodo vse bolj pogosto osredotočala na trg malih in srednje velikih podjetij.

Za končne uporabnike bo sprememb cel kup. Mobilni procesorji bodo dobili nov dom v namiznih računalnikih (za razliko od prejšnjih let, ko so šli namizni procesorji v mobilne računalnike). Povečalo se bo število programskih paketov v obliki spletnih storitev, ki bodo uporabljene v oddaljenih sistemih v zameno za mesečno naročnino. Zakonodajalci bodo okrepili boj proti nelegalni izmenjavi vsebin, zlasti boj proti omrežjem P2P. Po glasbeni industriji bo klonil tudi Hollywood in ponudil dostop do filmov prek spleta.

Seveda pa so to le predvidevanja in se lahko glede tega tudi motimo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HRWrFBljAjU

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji